Igralničarji so na nogah. Vlada je včeraj potrdila in v državni zbor poslala predlog novega zakona o igrah na srečo, ki ukinja dolgoletno vladavino Loterije Slovenije in Športne loterije pri prirejanju loterijskih iger in športnih stav. V obeh družbah svarijo pred prihodom novih igralcev na trg, ki bi s seboj prinesli tudi agresivno oglaševanje in sporne prakse. Njuni lastniki ter športne, invalidske in humanitarne organizacije pa se bojijo, da se bo v njihove blagajne nateklo manj denarja.
Kdo na ministrstvu za finance, ki ga vodi Andrej Šircelj (SDS), je spisal novo zakonodajo in vanjo tik pred zdajci vključil nekatere sporne določbe, ne ve nihče. O tem po naših informacijah niso bili seznanjeni niti v strokovnih službah na ministrstvu, ki delujejo na področju igralništva. Med avtorji zakona pa se neuradno omenja več predstavnikov vlade in SDS ter lobiste, ki zastopajo različne, predvsem zasebne interese.
Kot ključno osebo pri spreminjanju igralniške krajine naši sogovorniki iz igralništva izpostavljajo Nino Marin, uslužbenko na ministrstvu, ki je pred tem kot pripravnica delala v odvetniški pisarni Francija Matoza, zdaj enega ključnih izbrancev SDS v državnem gospodarstvu. Tudi njena kariera je po zamenjavi vlade doživela meteorni vzpon. Postala je sekretarka pri Širclju, njegova guvernerska namestnica v evropskih bankah EBRD in EIB ter članica več nadzornih svetov. Zdaj po Šircljevem pooblastilu vodi službo za pravne zadeve na ministrstvu.
Marinova je po naših podatkih tudi vezni člen med Šircljem in posamezniki iz kabineta Janeza Janše, ki naj bi imeli pomembno vlogo pri nastajanju nove igralniške zakonodaje. Ko se je Šircelj aprila letos sestal s predstavniki avstrijskega igralniškega velikana Novomatica, ki so lobirali za nov zakon o igrah na srečo, ga je spremljala Marinova. Ta je v imenu ministrstva urejala tudi nekatere občutljive zadeve na področju igralništva. Vlada pa jo je imenovala v svet Fundacije za šport, solastnice Loterije Slovenije.
Preberite še:
Šircelj bi odprl Slovenijo tujim loterijskim družbam
Tržnik blizu SDS in družinski prijatelj Šircljevih
V ozadju naj bi bila še najmanj dva lobista. Prvi je Jernej Smisl, nekdanji vodja marketinga v skupini Pivovarna Laško Union, zdaj pa podpredsednik za marketing v Hisense International, lastniku Gorenja. V vseh dosedanjih službah je imel pomemben vpliv na to, kam bo šel oglaševalski denar. Smisl, ki že več let visoko kotira v SDS, je po naših informacijah predstavnike športnih zvez prepričeval, da bi jim odprtje trga športnih stav prineslo več oglaševalskega in sponzorskega denarja. Leta 2017 je bil Smisl v ožjem izboru za položaj predsednika uprave Športne loterije, a ga je premagal generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) Edvard Kolar.
Drugo ime, ki se omenja v povezavi z novim zakonom o igrah na srečo, je koroški Slovenec Benjamin Wakounig, predsednik Slovenske gospodarske zveze v Celovcu in družinski prijatelj Šircljevih. Wakounig naj bi v Sloveniji odpiral vrata Novomaticu, ki obvladuje že skoraj polovico trga igralnih salonov, tem pa prodaja tudi lastne igralniške avtomate. V preteklosti je sicer zanikal, da bi bil lobist Novomatica. Njegovega brata Mariana Wakouniga je Šircelj konec lanskega leta imenoval za člana ožje skupine sveta za nadgradnjo davčnega sistema, prevzel pa je tudi vodenje ene od delovnih skupin.
Tudi sicer naj bi bil prvotni predlog zakona o igrah na srečo, ki so ga na ministrstvu predstavili v začetku letošnjega leta, pisan na kožo Novomaticu. Ureja predvsem področje posebnih iger na srečo, kjer povečuje število dovoljenih avtomatov v igralnih salonih in število dovoljenj za igre v živo, za kar si prizadevajo v Novomaticu. Naknadno pa so prišli v ospredje še drugi, parcialni interesi, opozarjajo sogovorniki.
Na vprašanja, kdo je predlagatelj spornih določb ter kakšna je bila pri pripravi predloga zakona o igrah na srečo vloga sekretarke in vodje pravne službe Nine Marin, na ministrstvu za finance včeraj niso odgovorili. Tudi Wakounig ni bil dosegljiv za pojasnila.
Preberite še:
Nad Kurza zaradi igralničarja, ki v Sloveniji obrača milijone
Bodo bet-at-home, bwin in bet365 odprli družbo v Sloveniji?
Že ko je ministrstvo pred mesecem dni razkrilo prenovljeni predlog zakona in ga poslalo v vladno proceduro, je to pri mnogih povzročilo val razburjenja. Predlog je bil več kot pet mesecev v javni obravnavi, v tem času pa so nanj pripombe dali igralniške družbe, njihovi delničarji, lokalne oblasti in različne organizacije. Toda ključna sprememba - ukinitev duopola Loterije Slovenije in Športne loterije - se je v dokumentu znašla tik pred zdajci.
Na ministrstvu so predlagano rešitev utemeljili z boljšo ponudbo iger na srečo in zaščito potrošnikov. Domače igralce naj bi odvračala od sodelovanja pri igrah na srečo, ki jih prirejajo ilegalni prireditelji, to so največje športne stavnice in spletne igralnice, ter jih preusmerila k legalnim ponudnikom, ki bi igre na srečo prirejali na podlagi koncesije, pridobljene v Sloveniji. Prek tujih športnih stavnic in igralnic naj bi se namreč obrnile velike vsote denarja tudi iz Slovenije.
Toda logika ministrstva po besedah naših sogovornikov ne vzdrži ekonomske presoje. Malo je verjetno, da bi tuje športne stavnice in igralnice, ki so davčno nišo našle v poslovanju na Malti, Gibraltarju in drugih igralniških oazah, v Sloveniji poslovale drugače. Vsaj ne na način, kot so si ga zamislili na ministrstvu. Ustanoviti bi morali namreč podružnico v Sloveniji in delovati prek nje. V tem primeru bi plačevali tudi višje davke kot sedaj. Poleg tega bi nova konkurenca oglaševala predvsem v športu. Kako to izgleda v praksi, so spoznali v Španiji, kjer so se konec lanskega leta odločili za prepoved tovrstnega oglaševanja. Ugotovili so, da se je obseg igralniškega poslovanja v športu v zadnjih štirih letih potrojil, ob tem pa se je znatno povečalo tudi število igralcev, starih od 18 do 25 let.
Obstaja tudi možnost, da bi se na slovenskem trgu pojavile majhne, zasebne športne stavnice, ki bi za razliko od Športne loterije ponujale tudi možnost stav na dogodke iz nižjih nogometnih lig in drugih športov, kjer je malo nadzora. To pa odpira široko polje tveganja za prirejanje izidov in pranja denarja.
Preberite še:
Avstrijski milijarder našel novo tarčo na dvorišču novogoriškega Hita
Invalidi se bojijo, da bodo ostali brez denarja
Kakšni bodo učinki nove ureditve na koncesijske dajatve, ni znano. Ključni del predloga zakona, ki govori o finančnih učinkih, so na ministrstvu pustili praznega. Prav izpada prihodkov se bojijo v organizacijah, ki se financirajo z dajatvami od iger na srečo.Večja konkurenca namreč pomeni večje sklade za dobitke, saj bodo na primer loterijske družbe med seboj tekmovale za igralce. Posledično bo tudi manjša razlika med prihodki in odhodki, od katere se plačujejo koncesijske dajatve.
V Fundaciji za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO), ki jo vodi Vilko Kolbl, naj bi tako včeraj poslali pismo ministru Širclju, v katerem ga pozivajo k umiku zakona v predlagani obliki. Ta bi imel po njihovem negativne posledice na trg in ogrozil stabilnost financiranja FIHO. V Fundaciji za šport (FŠO), kjer so prav tako odvisni od loterijskega denarja, naj bi za prihodnji teden sklicali sejo, po kateri se bodo odzvali na predlagane rešitve.
