Plače bodo očitno osrednja tema predvolilne kampanje SDS. Vladajoča stranka namreč poslance opozicije že nekaj tednov obtožuje, da so z nasprotovanjem zakonu o dohodnini onemogočili dvig neto plač vseh zaposlenih v Sloveniji. "Ko boste naslednjič brskali po denarnici, si jih prikličite v spomin," je sporočil predsednik vlade Janez Janša. Napovedal je, da utegne podpreti predlog Levice o posvetovalnem referendumu o tem zakonu, ki bi bil na dan državnozborskih volitev. To bi mu pomagalo pri mobilizaciji volivcev.
Toda dejstva so drugačna. V resnici je prav Janša najbolj odgovoren, da zvišanja neto plač v času visokih podražitvev hrane, energentov in drugih življenjskih stroškov ne bo. Zakaj? Ker so v njegovi koaliciji zvišanje splošne olajšave želeli izkoristiti tudi za dodatne ugodnosti za tiste z največ premoženja. Predlog zakona je namreč v paketu ob zvišanju neto plač prinašal tudi nižjo obdavčitev najemnin in kapitalskih dobičkov. Za nameček je koalicija z odločanjem čakala do zadnjega. Predlog je vložila aprila, zahteva za splošno razpravo pa je bila na seji parlamenta šele oktobra, torej pol leta pozneje. Decembra pa je koaliciji že zmanjkalo glasov.
Še več: Janševa koalicija očitno nikoli ni zares računala na sprejem novele zakona o dohodnini. Že novembra – torej še preden je padel - je namreč potrdila proračunske dokumente za leti 2022 in 2023, s katerimi načrtuje visoko povečanje prihodkov od dohodnine. Če bi novi zakon začel veljati, bi jih država letos zbrala za 200 milijonov evrov manj. Že naslednje leto pa bi izpad v proračunu znašal 400 milijonov evrov.
Preberite še:
Kaj pa, če Janša ne bo priznal izida volitev? #kolumna
Zato je padel zakon o dohodnini
Novelo zakona o dohodnini je ministrstvo za finance objavilo 16. aprila lani. Prinesla bi višjo splošno olajšavo, ki bi jo lahko uveljavljali vsi zavezanci za dohodnino. Z današnjih 3500 evrov bi se postopno zviševala na 7500 evrov. To bi za delavca:
- z minimalno plačo že letos pomenilo 160 evrov več,
- s povprečno plačo 260 evrov več,
- s trikratnikom povprečne plače 330 evrov več.
Do leta 2025 bi se te številke zvišale na 640 do 1320 evrov. Toda v državnem zboru o noveli zakona nikoli niso glasovali. Zakaj ne? Zavlačevala ni opozicija, ampak vlada. Spremembam pri dohodnini sta namreč na poti stali dve noveli. Prvo je že v času vlade Marjana Šarca vložil poslanec SDS Jože Tanko. Tudi ta je predvideval dvig splošne olajšave, vendar v manjšem obsegu. Prav tako ni predvidel drugih ugodnosti za najbogatejše. Ker Tanko predloga ni želel umakniti, so ga poslanci zavrnili na odboru za finance. Enako se je zgodilo z novelo, ki jo je predlagal sindikat delavcev migrantov.
S tem je koalicija odprli pot tretjemu, vladnemu predlogu, a izgubila več mesecev. Koalicija Janeza Janše ima skupaj z SNS in DeSUS že več kot leto dni le 44 glasov, torej manj kot polovico. Manjkajoča glasova ji običajno zagotavljata poslanca manjšin. Ker do zadnjega ni bilo jasno, ali bi zbrali večino glasov, je vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec 15. decembra predlagal prestavitev glasovanja o noveli v letošnje leto. Davčne spremembe pa ne morejo veljati za nazaj.
Čeprav naj bi vlada z davčno razbremenitvijo želela pomagati predvsem "visoko izobraženim sposobnim posameznikom", bi imeli največ koristi od višje olajšave tisti z najvišjimi plačami. Kot je opozoril ekonomist Bine Kordež, bi prejemniki minimalne plače na letni ravni prejeli 640 evrov več. Bistveno večji bi bili učinki za sam vrh dohodkovne piramide:
- zgornjih nekaj tisoč zaposlenih bi dobilo dodatnih več kot deset tisoč evrov na leto,
- 500 ljudi v najvišji skupini pa bi bilo v povprečju na boljšem za kar 40 tisoč evrov.
Obenem bi obdavčitev v najvišjem, petem dohodkovnem razredu znižali s 50 na 45 odstotkov.
Preberite še:
Levi pol je najbolj nevaren samemu sebi #kolumna
Želeli so poskrbeti za lastnike več nepremičnin
Ob tem je vlada predlagala tudi:
1) Zvišanje neobdavčenega izplačila nagrade za poslovno uspešnost.
2) Znižanje dohodnine od dohodka iz kapitala s 27,5 na 25 odstotkov.
3) Znižanje dohodnine od dohodka iz oddaje premoženja v najem s 27,5 na 15 odstotkov.
Komu je šla s tem najbolj na roko? V letu 2020 je po podatkih Finančne uprave (Furs) 34.224 fizičnih oseb oddajalo nepremičnine drugim fizičnim osebam. To je skoraj 2000 manj kot v letu 2019. Kljub temu so se davčni prihodki iz oddajanja premoženja zvišali za štiri odstotke na 22,8 milijona evrov. Do tega je prišlo zaradi višje obdavčitve, ki jo je uvedla Šarčeva vlada, zdaj pa jo Janševa vlada skuša razveljaviti.
Toda ključna težava, zaradi katere opozicija nasprotuje noveli, je velik izpad proračunskih prihodkov. Vsako leto, ko bi se zviševala olajšava, bi po ocenah zbrali za okoli 180 milijonov evrov manj dohodnine. Leta 2025 bi je bilo za kar polovico ali 726 milijonov evrov manj. Poslanci Levice so zato vložili zahtevo za sklic posvetovalnega referenduma o predlaganih rešitvah, da bi prišli do dodatnega časa za javno razpravo. Čeprav so to naredili po tem, ko je bilo že jasno, da bo novela padla, so v očeh Janše postali eden glavnih krivcev za to, da ne bo prišlo do zvišanja plač.
Zdaj bo ta politični manever skušal izkoristiti v svoj prid. Opozicijo prikazuje kot krivca, da višjih plač ne bo. Z referendumom o plačah na volilni dan pa želi na volišča privabil tudi ljudi, ki se morda volitev ne bi udeležili.
Preberite še:
Skrivnost 12 milijonov z Madžarske za financiranje propagande SDS
Šircelj govori o rekordnih prihodkih, ne vidi pa minusa
Minister za finance Andrej Šircelj je sicer še pred odločanjem o noveli miril kritike in poudarjal, da si Slovenija lahko privošči znižanje obdavčitve, saj imamo rekordne proračunske prihodke. Toda pozabil je povedati, da je to v veliki meri posledica dodatnega zadolževanja in visokega proračunskega primanjkljaja, s katerim je Janševa vlada v lanskem letu poganjala gospodarsko rast.
Po ocenah Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) naj bi se obseg bruto domačega proizvoda (BDP) zvišal za med 6,6 in 7,1 odstotka. Ob tem naj bi prihodki proračuna presegli 11 milijard evrov. Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij, kar je pripeljalo do višje potrošnje gospodinjstev.
Glavni generator rasti plač so covidni dodatki, ki jih je bilo samo v javnem sektorju za več kot milijardo evrov. Tako so se v prvem polletju plače v javnem sektorju glede na 2019 v povprečju zvišale za 26 odstotkov, od tega v zdravstvu 43 odstotkov (z 2.200 na 3.200 eur bruto mesečno), v izobraževanju 19 odstotkov, v javni upravi 22 odstotkov. Za lažjo predstavo: od januarja do oktobra lani je bila mesečna neto plača glede na 2019 višja za okoli 140 evrov. V javnem sektorju so dobili 200 evrov, v zasebnem pa 100 evrov več. Poleg tega so številne skupine prejemale solidarnostne dodatke.
V proračunu je zato zazevala rekordna luknja. Lani je bilo odhodkov 3,5 milijarde evrov več kot prihodkov. Letos naj bi bilo primanjkljaja za 2,5 milijarde evrov, leta 2023 pa še skoraj za 1,5 milijarde evrov. Ob tem bi dodatnih nekaj sto milijonov, kolikor bi izpadlo zaradi višje olajšave, predstavljalo še en mlinski kamen okoli vratu naslednje vlade. Če ne štejemo ostalih ukrepov, zaradi katerih bodo nižji prihodki (ukinitev davka na vozila višjega cenovnega razreda) oziroma višji odhodki (dolgotrajna oskrba).
Preberite še:
Koliko sta podporo vladi zaračunala poslanca manjšin
Dražijo se hrana, energenti, stanovanja ...
Četudi bi prišlo do zvišanja splošne olajšave in bi tistim z minimalno plačo na mesec v denarnici ostalo dodatnih 13 evrov, bi to le deloma ublažilo podražitve, do katerih je že prišlo oziroma se napovedujejo.
Cene življenjskih potrebščin so se v lanskem letu zvišale za skoraj dva odstotka, samo v decembru je bila inflacija kar 4,9-odstotna. Najbolj so se podražili prevoz (12,5 odstotka), stanovanje, voda, elektrika, plin ... (8,6 odstotka) ter oblačila in obutev (5,9 odstotka). Hrana je bila v decembru dražja "le" za štiri odstotke, vendar ekonomisti napovedujejo, da bo že v nekaj mesecih prišlo od 10- do 20-odstotnega dviga cen hrane. Meso bo februarja dražje za 20 odstotkov, mleko se bo podražilo za 10 do 15 odstotkov ...
Zvišujejo se tudi cene stanovanjskih nepremičnin. Te še kar rastejo in so bile v tretjem četrtletju lanskega leta v povprečju za 2,8 odstotka višje kot v četrtletju pred tem, na letni ravni pa za 12,9 odstotka, kar je najvišje zvišanje cen doslej. Med glavnimi razlogi so pomanjkanje ponudbe stanovanj na trgu, ugodna bančna posojila, pa tudi covidni dodatki. Po naših informacijah je veliko zdravnikov in drugih z najvišjimi plačami v zadnjih dveh letih prejelo na deset tisoče evrov dodatkov, ta denar pa so vlagali tudi v nepremičnine.
