Štiri leta po tem, ko so kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) zaradi domnevno spornih svetovalnih pogodb potrkali na vrata Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), še vedno ni jasno, ali in kdaj se bodo njeni nekdanji vodilni zagovarjali pred sodiščem.
Čeprav je specializirano državno tožilstvo že junija lani v zadevi vložilo zahtevo za preiskavo, o njej okrožno sodišče v Ljubljani še vedno ni odločilo. "Trenutno potekajo naroki za zaslišanje strank v postopku in prič," so pojasnili na sodišču, kjer drugih podatkov o zadevi ne dajejo.
"Odločitve sodišča še nismo prejeli," so pojasnili na tožilstvu. Že lani pa so potrdili, da so preiskavo zahtevali zoper pet fizičnih oseb in tri podjetja. Osumljenim fizičnim osebam očitajo ali kaznivo dejanje zlorabe položaja oziroma zaupanja ali pomoč pri tem kaznivem dejanju, s katerim naj bi pridobili premoženjsko korist trem tujim podjetjem, ki so leta 2013 z DUTB sklenila za skoraj tri milijone evrov svetovalnih pogodb.
Serijsko naročanje storitev, ki jih niso opravili
Glavnino tega denarja, okrog 2,2 milijona evrov je prejela švedsko-danska družba Qvartz. Njen partner in solastnik je bil Šved Torbjörn Månsson, tedanji glavni izvršni direktor DUTB, ki je s položaja moral oditi jeseni 2015 na zahtevo vlade Mira Cerarja.
V tem obdobju so na slabi banki pri Qvartzu serijsko naročali različne storitve, pri čemer so po ugotovitvah kriminalistov vnaprej vedeli, da te ne bodo opravljene. Družba je slabi banki skupaj izstavila devet računov. Podobno je bilo pri plačilih, ki jih je DUTB nakazoval švicarskemu podjetju Hansahandelshaus. Njegov lastnik je bil Janne Harjunpää, finski državljan in ključni Månssonov svetovalec v DUTB. Z analizo finančnih transakcij so preiskovalci ugotovili, da so Månssonna ta način ob redni plači omogočili postranski zaslužek 400 tisoč evrov, od tega naj bi 71 tisoč evrov poslal v tujino.
Po neuradnih informacijah je Månsson prvi na seznamu osumljencev v zahtevi za preiskavo, na katerem naj bi bila še Aleš Koršič, nekdanji izvršni direktor DUTB, ki je bil na položaju med letoma 2013 in 2017, in Boštjan Gjerkeš, še eden od nekdanjih izvršnih direktorjev DUTB.
Zakaj Širclja ni več med osumljenci?
Kdo so ostali osumljenci, ni znano. Toda po naših informacijah med njimi ni več Andreja Širclja, danes poslanca SDS, ki je leta 2013 predsedoval upravnemu odboru DUTB, nato pa ga je na tem položaju nasledil Šved Lars Nyberg.
Zakaj Širclja ni med osumljenci, čeprav naj bi ob začetku preiskave imel tak status, uradno ni mogoče izvedeti. "O tem, kakšen je moj status, ne vem nič. Nikoli me nihče ni obvestil, da bi bil osumljenec. Ne spomnim, kdaj sem bil sploh nazadnje v stikih s kriminalisti. Trdim pa, da sem nedolžen in da z očitanimi zadevami nisem imel ničesar," nam je pojasnil Šircelj, ki je že pred leti očitke označeval za "absurdne".
Kot je znano, je NPU konec leta 2015 opravil hišno preiskavo pri Širclju. Takrat so kriminalisti obiskali tudi državni zbor in sedež SDS, zaradi zasega elektronske korespondence na teh naslovih pa je Šircelj vložil ustavno pritožbo. Neuspešno, saj je ustavno sodišče avgusta lani odločilo, da sodišče z zahtevo za preiskavo ni neustavno poseglo v njegovo zasebnost. Sodnik poročevalec v zadevi je bil Rajko Knez, danes predsednik ustavnega sodišča.
Kriminalisti so Širclja osumili kaznivega dejanja pomoči pri zlorabi položaja. Skušali so dokazati, da je imel pomembno vlogo v liniji odgovornosti pri poslih, ki so časovno sovpadali z velikim pritiskom mednarodnim finančnih trgov na Slovenijo. Kot vodja slabe banke naj bi skupaj z drugimi osumljenimi oškodoval državo za skoraj tri milijone evrov, kolikor so bile vredne sporne svetovalne pogodbe.
"Konspirativni" obisk Stockholma
Kar je najpomembneje, tudi Šircelj naj bi že ob sklepanju dogovorov vedel, da naročenih storitev ta svetovalna podjetja ne bodo opravila - da so torej pogodbe fiktivne. Kriminalisti so preverjali sume, da je zeleno luč za posel s Qvartzom prižgal Šircelj, ki ga je druga vlada Janeza Janše imenovala za prvega moža upravnega odbora DUTB. Na položaj se je sicer predlagal sam – kot državni sekretar na ministrstvu za finance, ki ga je v zadnjih izdihljajih njegove vlade vodil neposredno Janša.
Šlo naj bi za odločitve, sprejete na "vzporednih forumih", so ugotavljali kriminalisti, saj naj bi bila "na podlagi dogovora Šircelj-Mansson sprejeta odločitev o sklenitvi svetovalnih pogodb", ki so bile "zgolj kulise za izčrpavanje premoženja Republike Slovenije".
"Ob tem ostaja dejstvo, da odločitve o izbiri družbe Qvartz in imenovanju Månssona niso sprejeli neizvršni direktorji, (...) temveč je očitno dogovor s predstavniki družbe sklenil Andrej Šircelj v času svoje poti v Stockholmu," je v odredbi za preiskavo zapisala okrožna sodnica Daša Cener. Temu dogovoru naj bi vpleteni naknadno prilagajali zapisnike in druge dokumente.
Šircljeve delnice v SDS so padle
Čeprav so v SDS javno ves čas stali za Šircljem, so njegove delnice v stranki v zadnjih letih precej padle. Šircelj je nekoč veljal prvo ime SDS na področju financ. Vrsto let je v državnem zboru vodil komisijo za nadzor javnih financ in odbor za finance. V trenutnem mandatu omenjeni komisiji predseduje Anže Logar (SDS), ki si je ime v prejšnjem mandatu ustvaril kot vodja komisije za preiskovanje zlorab v bančnem sistemu.
Tudi za položaj predsednika odbora za finance, ki pripada SDS, je stranka raje izbrala poslanca Marka Pogačnika. Hkrati je SDS podprla ustanovitev parlamentarne komisije, ki bo preiskovala delovanje DUTB, torej tudi obdobje, ko je tam deloval Šircelj. Vodi jo poslanec NSi Jernej Vrtovec. Če je Šircelj še pred leti medijem dajal izjave po sejah izvršilnega odbora SDS, je v zadnjem času tudi v javnosti opazneje manj nastopal.
Leta preiskovanja slabe banke
Marec 2015 – računsko sodišče objavi revizijsko poročilo o delovanju DUTB v času njegove ustanovitve leta 2013 in izreče negativno mnenje. Poročilo pošlje Nacionalnemu preiskovalnemu uradu (NPU).
Oktober 2015 – NPU opravi prve hišne preiskave na DUTB.
December 2015 – Sledijo nove preiskave, tokrat pri Andreju Širclju, v državnem zboru in na sedežu SDS.
Februar 2017 – NPU tožilstvu ovadi pet fizičnih in eno pravno osebo.
Junij 2018 – Specializirano državno tožilstvo vloži zahtevo za preiskavo zoper pet fizičnih in tri pravne osebe.
Junij 2019 – S sodišča sporočijo, da o sodni preiskavi še niso sprejeli odločitve.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
