Pahorjev kandidat za "uravnoteženje" ustavnega sodišča po meri desnice

Predsednik republike Borut Pahor je našel novega kandidata za ustavnega sodnika.

Avtor: Primož Cirman / Vesna Vuković
četrtek, 8. 4. 2021, 15:55


20190620-00944720
Borut Pahor je po naših informacijah našel novo ime – Janeza Kranjca, zaslužnega profesorja na ljubljanski pravni fakulteti.
STA

Že leto dni predsednik republike Borut Pahor neuspešno išče kandidata za ustavnega sodnika, ki bi zasedel položaj Dunje Jadek Pensa (tej se je julija lani iztekel mandat). Pahor je lani poslancem predlagal tri imena: izrednega profesorja z evropske pravne fakultete Anžeta Erbežnika, pravnega filozofa Andraža Terška in vrhovno sodnico Barbaro Zobec. Prva dva nista dobila večinske podpore v državnem zboru, Zobčeva pa je pred glasovanjem odstopila od kandidature.

V začetku leta je zato Pahor vodjem poslanskih skupin predstavil tudi možni kandidaturi generalnega sekretarja ustavnega sodišča Sebastiana Nerada in okrožnega sodnika Zlatana Dežmana. Ker tudi zanju ni dobil podpore, je sporočil, da bo ime novega kandidata sporočil v aprilu. 

Po naših informacijah je Pahor našel novo ime – Janeza Kranjca, zaslužnega profesorja na ljubljanski pravni fakulteti. Še pred prvomajskimi prazniki naj bi možnost njegove kandidature predstavil vodjem poslanskih skupin. Iz urada predsednika republike so včeraj sporočili le, da bodo datumi novih usklajevanj znani prihodnji teden. Toda že zdaj je jasno, da gre za kandidata po meri vladajoče koalicije. Kranjc namreč velja za izrazito desno usmerjenega pravnika, ki prihaja iz vplivnih katoliških krogov. 

/
/
STA

Preberite še:
Trikotnik SDS-Jaklič-Toplak za obračun z ustavnim sodiščem

Nasprotoval kritiki Janševe vlade

71-letni Kranjc je upokojeni predavatelj rimskega prava. V javnosti se je redko oglašal glede aktualnih vprašanj. To lastno pravilo je prekršil leta 2014, ko je v reviji Pravna praksa objavil članek, v katerem je kritiziral obsodilno sodbo proti Janezu Janši v zadevi Patria. "Žal sodba v zadevi Patria kljub dolžini in natančnosti ne uspe prepričati v temeljni točki: možnosti, da je bilo dejanje storjeno, ne podkrepi z jasnim dokazom," je zapisal v članku, ki ga je naslovil z latinskim rekom "In potem te sodnik obsodi". Kot je znano, je ustavno sodišče istega leta razveljavilo obsodilno sodbo v zadevi Patria.

Precej bolj odkrito Kranjc zagovarja svoja prepričanja stran od oči javnosti. Po naših informacijah je Kranjc kot izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) nasprotoval izjavi za javnost njene komisije za človekove pravice, ki je lani novembra opozorila na težave, s katerimi se Slovenija sooča v času pandemije. Vladi je očitala zlorabo pandemije, neustreznost komunikacije, netransparentnost pri nakupu medicinske opreme in poizkuse privatizacije zdravstva. Pod izjavo sta podpisala predsednik komisije za človekove pravice SAZU Tine Hribar in podpredsednica Renata Salecl. Kranjc naj bi ugovarjal, da komisija in SAZU nimata pristojnosti za dajanje takšnih mnenj. 

Sogovorniki iz pravnih krogov, ki se ne želijo javno izpostavljati, vedo povedati precej tudi o Kranjčevih stališčih do problematike izbrisanih, migrantov in polpretekle zgodovine, ki so bolj ali manj enaka stališčem slovenske desnice. Leta 2019 je Kranjc sodeloval pri pripravi publikacije Študijskega centra za narodno spravo o vprašanjih sodobne slovenske zgodovine. Posvečena je bila Lovru Šturmu, nekdanjemu ustavnemu sodniku in ministru za pravosodje v prvi Janševi vladi. Kranjc je za publikacijo spisal uvodni prispevek, posvečen Šturmovi 80-letnici. Leta 2007, ko je bil Šturm minister za pravosodje, je Kranjc postal predsednik sodnega sveta, ki ga je vodil do leta 2010. 

Kranjc je spisal uvodni prispevek publikacije Študijskega centra za narodno spravo o vprašanjih sodobne slovenske zgodovine. Posvetil ga je 80-letnici Lovra Šturma.
Kranjc je spisal uvodni prispevek publikacije Študijskega centra za narodno spravo o vprašanjih sodobne slovenske zgodovine. Posvetil ga je 80-letnici Lovra Šturma.
STA

Že pred časom smo razkrili, da je bil Šturm predsednik habilitacijske komisije na Fakulteti za pravo in poslovne vede (FPPV) pri Katoliškemu inštitutu, ki je v naziv rednega profesorja izvolila ustavnega sodnika Klemna Jakliča. Kot smo razkrili, je Jakliču to uspelo kljub temu, da je v javno dostopnih evidencah mogoče najti le za prste ene roke znanstvenih člankov, ki so pogoj za naziv. Jaklič velja za najljubšega ustavnega sodnika SDS. Njegovo odločanje je skoraj vedno enako stališčem največje vladne stranke.

Preberite še:
Veliki met najljubšega ustavnega sodnika SDS 

Pahor je tiho, ko SDS napada ustavno sodišče

Kot že omenjeno, se Kranjc vsaj v zadnjih dveh desetletjih nikoli ni javno politično opredeljeval. V devetdesetih letih prejšnega stoletja pa je sodeloval v političnem spopadu za obvladovanje tedanjega Holdinga mesta Ljubljane, ki ga je takrat vodil njegov brat Anton Kranjc. Pomagal naj bi pripravljati pravne podlage, ki so mestu onemogočile nadzor nad javnimi podjetji.

Če bi Kranjec dobil podporo, bi Pahorju uspelo to, kar je že leto dni njegov cilj: nazorsko "uravnotežiti" ustavno sodišče. Dva od treh kandidatov, ki jih je lani predlagal Pahor (Erbežnik in Zobčeva), sta se za položaj ustavnega sodnika potegovala s podporo SDS. 

To se dogaja v času, ko se je ustavno sodišče - ob molku predsednika republike - znašlo na udaru SDS. Njena tovarna zlobe javno napada posamezne ustavne sodnike, sredi marca pa je to odkrito storil tudi Janša. Informacije, "da na ustavnem sodišču nekdo ne prebere zadeve, o kateri odloča", je označil za "škandalozne". Pri tem je ponovil očitke, s katerimi je nekaj dni pred tem ustavne sodnike napadel pravnik Jurij Toplak, sicer dober prijatelj Klemna Jakliča. Očital jim je, da "v času korone v fotelju dnevne sobe sodijo z miško, odprejo dva spisa, dva ne odprejo, sodijo pa o vseh štirih".

V drugi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja je bil Janez Kranjc dekan ljubljanske pravne fakultete, leta 2009 pa predsednik Evropske zveze pravnih fakultet. Kranjc je bil v svoji karieri tudi gostujoči profesor na več tujih univerzah in gostujoči raziskovalec na Straus Institute for Advanced Study of Law and Justice na New York University School of Law ter na univerzi Carlos III v Madridu. Leta 2001 je prejel Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije, 2006 pa odlikovanje Republike Francije.