Poslanci koalicije so danes na seji odbora za pravosodje z minimalno večino potrdili spremembe kazenskega zakonika, ki odpirajo pot predčasnemu zaključku oziroma zastaranju praktično vseh preiskav in kazenskih pregonov proti osumljencem v zahtevnejših postopkih gospodarskega kriminala.
Tako ne bi bil več dovoljen kazenski pregon, če je od začetka predkazenskega postopka poteklo:
1) deset let v primeru kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči kazen zapora 30 let, razen če ni nezastarljivo kaznivo dejanje (trenutno je zastaralni rok 50 let),
2) sedem let v primeru kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči kazen zapora nad deset let (trenutno 30 let),
3) pet let v primeru kaznivega dejanja, za katero se sme izreči zapor do vključno deset let ali denarna kazen (trenutno od šest do 20 let).
Poleg tega kazenski pregon ne bi bil več dovoljen, če sta od začetka predkazenskega postopka do kazenskega postopka potekli dve leti.
To pomeni, da bi kot po tekočem traku padale preiskave oziroma sojenja v naslednjih zadevah:
- TEŠ6, največje korupcijske zgodbe v zgodovini samostojne Slovenije. Leta 2018, šest let po prvih hišnih preiskavah, je postala pravnomočna sodna preiskava. Sojenje se je začelo šele sredi lanskega leta.
- afera Trenta, v kateri je obtožen predsednik vlade in prvak SDS Janez Janša.
- posli z zaščitno opremo iz prvega vala epidemije covid-19, kjer je prvoosumljeni predsednik stranke Konkretno Zdravka Počivalška. Kriminalistične preiskave so se začele pred skoraj dvema letoma.
- in številni postopki, v katere so vpleteni poslovneži, politiki in drugi vplivneži.
Nova ureditev naj bi se uporabljala tudi za zastaranje pregona kaznivih dejanj, ki so bila izvršena pred uveljavitvijo sprememb tega zakona.
Dopolnilo je bilo sprejeto po skrajšanem postopku, zdaj bo o njem odločal še državni zbor. Iz terminskega programa je razvidno, da bo na dnevnem redu ene od januarskih oziroma februarskih sej.
Preberite še:
Proti Janezu Janši tožilci vložili obtožnico
Poslanci glasovali v korist strankarskim šefom
Spremembe kazenskega zakonika je uradno predlagala Slovenska nacionalna stranka (SNS) Zmaga Jelinčiča, ki že več kot leto dni vladajoči koaliciji pomaga zagotavljati manjkajoče glasove v državnem zboru.
Odbor za pravosodje je Jelinčičevo dopolnilo potrdil s sedmimi glasovi za in šestimi proti. Kdo je bil za in kdo proti, uradno ni znano. Po neuradnih informacijah pa so bili to Franc Breznik (SDS), Alenka Jeraj (SDS), Karmen Kozmus Ferjan (SDS), Jure Ferjan (SDS), Mojca Žnidarič (Konkretno), Dušan Verbič (Konkretno) in Iva Dimic (NSi).
Gre torej za poslance, ki prihajajo iz vrst SDS Janeza Janše, Konkretno Zdravka Počivalška in NSi Mateja Tonina. Z izglasovanjem predloga bodo torej neposredno koristili svojim strankarskim šefom oziroma jih rešili kazenskega pregona.
Za dopolnilo so glasovali kljub temu, da so negativno mnenje med drugim podali zakonodajno pravna služba državnega zbora, državni svet, ministrstvo za pravosodje, vrhovno državno tožilstvo, državnotožilski svet, sodni svet in odvetniška zbornica.
Preberite še:
Korupcijska afera desetletja: še 12 let časa za obsodbe. Osem so jih že porabili.
Proti tudi vlada, a s figo v žepu
Zakonodajno pravna služba državnega zbora je ugotovila, da je predlog v nasprotju s spoštovanjem načela pravne države in spoštovanjem načela enakosti. Opozorila je tudi, da v primeru sostorilstva predlog zakona implicira presojo teka zastaralnega roka za vsako osebo posebej, kar je v nasprotju z zastaranjem.
Državni sekretar ministrstva za pravosodje Zlatko Ratej je na seji odbora pojasnil, da bi takšna zakonska določba predvsem v zapletenejših primerih pomenila amnestijo obdolžencev, predvsem v gospodarskih zadevah. Pridobivanje dokazov je predvsem v mednarodnih zadevah, na primer pri zbiranju bančnih podatkov, izjemno zapleteno in dolgotrajno, je opozorila vrhovna sodnica Marjeta Švab Širok.
Na vrhovnem državnem tožilstvu so opozorili, da "gre za nepremišljen in vsebinsko neutemeljen poseg v materialno kazenskopravno zakonodajo, ki nima podlage v statistični analizi podatkov o dolžini teka (pred)kazenskega postopka, o številu nerazumno dolgih (pred)kazenskih postopkov in o okoliščinah, ki so razlog za to".
Predsednik sodnega sveta Vladimir Horvat sprejemanje zakonodajnih rešitev na način, ki ne omogoča tehtne strokovne razprave in v katerem se ne ocenijo posledice za delovanje sodstva, z vidika zagotavljanja vladavine prava in demokratičnih standardov modernih držav ni sprejemljivo".
Negativno mnenje k Jelinčičevemu predlogu je dala tudi Janševa vlada, ki je kot ustrezno označila obstoječo ureditev. Še več, predlagana vsebina po njenem sistemsko ne sodi v kazenski zakonik kot materialno-pravni kazenski predpis. Toda mnenje o dopolnilu je bilo dano s figo v žepu. Poslanci koalicije so namreč vsi oddali glas v njegovo podporo.
Preberite še:
To so ugotovitve o Počivalšku, zaradi katerih SDS ruši Vesela
