Korupcijska afera desetletja: še 12 let časa za obsodbe. Osem so jih že porabili.

Šest let po prvih hišnih preiskavah zaradi projekta šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš) je sodna preiskava v zadevi postala pravnomočna.

Senat okrožnega sodišča v Celju je namreč po naših informacijah zavrnil pritožbe vseh štirinajstih osumljencev zoper lanski sklep o uvedbi sodne preiskave. Na pojasnila sodišča še čakamo.

Specializirano državno tožilstvo je tako očitno zbralo dovolj dokazov za uvedbo kazenskega postopka. Po končani sodni preiskavi bo jasno, ali se bo začelo sojenje in proti komu od osumljenih bo steklo.

Kot je znano, tožilstvo osumljenim očita kazniva dejanja zlorabe položaja, ponarejanja listin in pranja denarja pri več kot 250 milijonov evrov vrednem oškodovanju pri gradnji projekta Teš 6. Njegova cena je po prvotnih načrtih znašala 650 milijonov evrov, a se je projekt v poznejših letih zaradi slabega vodenja podražil za več kot enkrat – na končnih 1,41 milijarde evrov.

14 osumljencev

Po naših podatkih je v sodni preiskavi osumljenih 12 fizičnih in dve pravni osebi. To so:

- nekdanji direktor Teš Uroš Rotnik, "oče" projekta blok 6,

- nekdanji vodja projekta Teš 6 Bojan Brešar, dolgoletni tesen Rotnikov sodelavec,

- lobist Peter Kotar, ki je prek svojih podjetij svetoval pri pripravi projekta svetoval tako Teš kot Alstomu, dobavitelju tehnološke opreme,

- Boštjan Kotar, direktor podjetja CEE, ki je pripravljalo razpis za izbiro dobavitelja opreme za Teš 6 in druge podlage za projekt,

- uslužbenec Teš Jože Lenart, član komisije za izbiro dobavitelja,

- trije nekdanji uslužbenci podjetja CEE (Jože Dermol, Darko Weiss, Miran Leban),

- nekdanji vodja prodaje elektrarn v družbi Alstom Power Frank Lehmann,

- Josef Reisel, nekdanji izvršni direktor Alstoma Austria,

- finančnik Bogdan Pušnik, ki naj bi Rotniku pomagal pri prikrivanju izvora premoženja,

- davčni svetovalec Darko Končan,

- francoska družba Alstom Power (danes del ameriške korporacije General Electric) in

- podjetje Sol Intercontinental v lasti Petra Kotarja.

Katere posle zajema preiskava

Kot smo neuradno izvedeli, je tožilstvo v sodni preiskavi združilo več prej ločenih postopkov. Poleg najpomembnejše zadeve, torej preiskave nepravilnosti pri spornem nakupu tehnološke opreme od Alstoma, ta je Teš na koncu stala dobro milijardo evrov, zajema še naslednje posle:

1. 2,5 milijona evrov vredno obnovo šoštanjskega bloka 5, pri katerem naj bi Kotarjevo podjetje Sol Intercontinental za navidezno svetovanje prejelo 365 tisoč evrov. Kriminalisti sumijo, da je bil posel izpeljan po istem vzorcu kot nakup opreme za Teš 6.
2. 280 tisoč evrov vredno nabavo merilnega sistema za bloka 4 in 5.
3. Domnevne poizkuse legalizacije provizij pri poslih s Teš 6 prek lažnih posojilnih pogodb, ki naj bi jih Rotnik sklepal s Pušnikom, s tem pa domnevno poskušal prikriti izvor svojega premoženja

Težave s sodno preiskavo

Specializirano državno tožilstvo ima sicer za dokazovanje sumov kaznivih dejanj na voljo še 12 let časa. Postopek bo namreč zastaral leta 2030. Že zdaj pa je zadeva Teš 6 eden od najdlje trajajočih preiskovalnih postopkov pri nas.

Spomnimo, kriminalisti Policijske uprave Celje so v prvi polovici leta 2011 začeli zbirati obvestila v predkazenskem postopku. Takrat so prejeli poročilo revizijske hiše Pricewaterhouse Coopers o nekaterih nepravilnostih v projektu.

Spomladi 2012 so kriminalisti prvič pridržali Uroša Rotnika in več drugih osumljencev. Junija 2013 so znova obiskali Rotnika, leta 2014 pa je policija na specializirano državno tožilstvo vložila ovadbo. Kaznivih dejanj je osumila deset oseb, ki jim je očitala 284-milijonsko oškodovanje.

Istega leta je tožilstvo na okrožno sodišče v Celju vložilo zahtevo za sodno preiskavo. A nato se je zapletlo. Kar dobri dve leti namreč sodišču ni uspelo odločiti o preiskavi. Ni mu namreč uspelo zaslišati prič iz Francije, od tam pridobiti nekaterih podatkov o finančnih nakazilih in vročiti sklepa enemu od osumljencev, Franku Lehmannu.

Kaj je pri nadzoru ugotovilo ministrstvo

Oktobra 2016 je zato tožilstvo sodišču predlagalo, da ne glede na to sprejme odločitev glede vložene zahteve za preiskavo. Toda spet se je zapletlo, saj je šel preiskovalni sodnik, ki bi moral odločati o zadevi, na dolgotrajno bolniško odsotnost.

Ko je naposled sodišče februarja 2017 izdalo sklep o uvedbi preiskave, se je nanj pritožilo vseh 14 osumljencev.

Zadeva se je spet zavlekla, v tem obdobju pa je potrpljenje minilo tudi ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča. Maja letos je ministrstvo od višjega sodišča v Celju zahtevalo poročilo o delu okrožnega sodišča v zadevi Teš 6. Ugotovilo je, da je mogoče "zastoje pri obravnavanju zadeve pripisati predvsem objektivnim razlogom".

"Priporočeno je bilo, da predsednik okrožnega sodišča oziroma vodja specializiranega oddelka od pristojnega preiskovalnega sodnika zahtevata mesečna poročila o tekočem delu v zadevi in ob morebitnih ponovnih zastojih ustrezno ukrepata," so pojasnili na ministrstvu.

Se je predsednik sodišča upokojil tudi zaradi Teš 6?

Kot so nam pojasnili na ministrstvu, je predsednik okrožnega sodišča Matevž Žugelj odredil, da se morajo z zadevo ukvarjati  prednostno. Prav z zahtevo ministrstva za poročilo v zadevi sovpada tudi Žugljeva, da se po slabih treh in pol letih svojega predsedniškega mandata upokojil.

Ministrstvo je višje sodišče zaprosilo tudi za dodatna pojasnila o ukrepih okrožnega sodišča za zagotavljanje sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Dobili so odgovor, da "je bilo reševanje zadeve ves čas pod nadzorom višjega sodišča in da so bili sprejeti številni ukrepi za pospešeno reševanje zadeve".

V vmesnem obdobju je policija še dopolnila ovadbo, ki jo je poslala tožilstvu. Zadeva trenutno obsega več kot 59 tisoč listnih številk, od tega je skoraj 28 tisoč strani spisa.

Vsi postopki proti Rotniku

Uroš Rotnik je trenutno še v treh različnih predkazenskih oziroma kazenskih postopkih.

1. Tožilstvo je spomladi proti Rotniku vložilo obtožnico zaradi suma kaznivih dejanj preprečitve dokazovanja in krive ovadbe pri domnevnem prikrajanju zgodbe o izvoru njegovega premoženja. Obtožnico, ki še ni pravnomočna, je tožilstvo vložilo tudi proti Rotnikovi nekdanji odvetnici Varji Holec in hrvaškemu poslovnežu Alexandru Hrkaču, ki je Rotniku – kot smo nedavno razkrili – pomagal poravnati 1,6 milijona evrov davčnega dolga.
2. Na okrožnem sodišču v Celju se je pred poletjem začelo sojenje proti Rotniku zaradi tatvine in preprečitve dokazovanja. Rotnik krivdo zavrača. Šlo je za tatvino dokumenta o prijavi premoženja v postopku pred Fursom, v katerem je Rotnik zapisal, da ima v sefu 3,3 milijona evrov gotovine.
3. Konec junija pa so kriminalisti opravili več hišnih preiskav v zadevi Rudis. Preverjajo tudi sume, da je eden od solastnikov te družbe Rotnik. Uradni lastnik Rudisa je od leta 2011 švicarsko podjetje Cottagon, registrirano v tamkajšnji davčni oazi Zug, denar za to pa naj bi dobilo iz Rudisovih poslov s Teš.

Članek prvotno objavljen na strani siol.net