Kitajci in njihovi lobisti za drugi tir

Razkrivamo, kako si Kitajci utirajo pot do največjega projekta v državi.

Avtor: Primož Cirman / Vesna Vuković
ponedeljek, 27. 7. 2020, 05:55


dušan zorko, 2tdk
Kitajcem je pri vstopu v boj za drugi tir pomagalo podjetje 2TDK, ki ga vodi Dušan Zorko.
Bobo

Kitajska država je v zadnjih mesecih okrepila diplomatske in druge aktivnosti, s katerimi želi doseči, da bi bili njeni gradbeni velikani izbrani na razpisu za gradnjo drugega tira Divača-Koper.

Po informacijah iz političnih in diplomatskih krogov kaže Kitajska ogromen interes za pridobitev posla. Za azijsko velesilo je namreč sodelovanje pri 1,2 milijarde evrov vrednem projektu pomembno zaradi njenih načrtov v Evropi in regiji, ki jih ogroža vse bolj odklonilen odnos največjih držav EU in Bruslja do kitajskih investicij. V takšnih mednarodnopolitičnih razmerah bi bila gradnja največjega infrastrukturnega projekta v državi, ki je članica EU in Nata, jasen pokazatelj kitajske geostrateške moči in most do drugih poslov.

Štirje kitajski gradbeni velikani, ki jih je podjetje 2TDK uvrstilo v drugo fazo razpisa, naj bi zato pri tej operaciji delovali usklajeno. Po nekaterih informacijah njihove poteze koordinira kitajska država. V Pekingu naj bi tako za posel že vnaprej izbrali državni koncern China State Construction Engineering Corporation (CSCEC). Še do marca letos je bil na črni listi Svetovne banke zaradi goljufivih praks. Pri vstopu v boj za drugi tir jim je s podaljšanjem razpisnega roka pomagalo podjetje 2TDK, ki ga vodi Dušan Zorko. Če bi pri kitajskih ponudnikih ugotovilo usklajeno delovanje, bi jih moralo izločiti z razpisa.

Kitajci so posamezna gradbena dela na drugem tiru po potrebi pripravljeni prepustiti domačim podjetjem. Izkušnje iz tujine govorijo drugače.
Kitajci so posamezna gradbena dela na drugem tiru po potrebi pripravljeni prepustiti domačim podjetjem. Izkušnje iz tujine govorijo drugače.
2TDK

/
/
Urad vlade za komuniciranje

Bruselj ne želi, da evropski denar poberejo Kitajci

Še nedolgo nazaj so različne vlade v Slovenijo vabile kitajske gradbince in investitorje. To se je spremenilo po tem, ko so se odnosi med EU in Kitajsko ohladili. Evropska komisija je z novimi smernicami želela preprečiti, da bi posle pri projektih, financiranih z evropskim denarjem, dobivala podjetja s Kitajske in drugih držav. To se je recimo zgodilo na Hrvaškem, kjer 420 milijonov evrov vreden most do polotoka Pelješac gradi China Road and Bridge Corporation.

Janševa vlada je te smernice vnesla v interventno zakonodajo, s katero je ponudnikom s Kitajske in iz drugih držav, ki niso članice EU, otežila sodelovanje na javnih razpisih. Država lahko tako po novem izključi ponudnike iz tretjih držav, ki konkurente premagujejo z neobičajno nizkimi cenami. Preveri lahko, ali prejemajo prikrito pomoč matičnih držav, uporabljajo nepoštene poslovne prakse in spoštujejo evropske standarde pri varovanju okolja in delovni zakonodaji. 

Največje države EU imajo vse bolj odklonilen odnos do kitajskih investicij.
Največje države EU imajo vse bolj odklonilen odnos do kitajskih investicij.
Reuters

Kot prva so se zaradi tega ukrepa na udaru znašla kitajska in turška podjetja, ki jih je podjetje 2TDK še v začetku maja pripustilo v boj za posel na drugem tiru. To je v vladi sprožilo val pomislekov. Gre namreč za gradbene velikane, ki bodo v Slovenijo pripeljali opremo, delavce in podizvajalce. Ne le da to v času pandemije COVID-19, ki je prekinila globalne prometne tokove, povečuje tveganje za zamude pri projektu. Velika večina denarja, ki bi ga Slovenija v času recesije porabila za največji infrastrukturni projekt, bi se v tem primeru stekla v tujino.

Kdo vse je že v kitajskem moštvu

Drugi tir se je zato znašel na šahovnici geostrateških iger med EU, Kitajsko in ZDA, kjer že nekaj časa z zaskrbljenostjo opazujejo krepitev kitajskega gospodarskega vpliva v Evropi. To so ugotovili tudi v Pekingu in zato okrepili delovanje na terenu. 

Pri njihovem lobiranju v Sloveniji naj bi imelo ključno vlogo kitajsko veleposlaništvo. Kitajski ponudniki so po naših informacijah že pred meseci najeli posamezne vplivne slovenske odvetniške pisarne. Če jim podjetje 2TDK ne bi priznalo sposobnosti za gradnjo, bi se pritožili na državno revizijsko komisijo. S tem bi zavlekli projekt in ogrozili črpanje evropskega denarja. V kitajskem moštvu naj bi bil že nekaj časa tudi najbolj znan slovenski lobist Franci Zavrl Delić, ki v Sloveniji odpira vrata telekomunikacijskemu velikanu Huawei. To mu omogoča dostop do vladnih soban. Zavrl Delić je sicer solastnik komunikacijskega podjetja Herman & Partnerji, ki poslovno sodeluje z 2TDK. Iz Herman & partnerji so nam po objavi članka sporočili, da ne danes ne v preteklosti ne svetujejo nobenemu od kitajskih gradbenih podjetij.

Prav tako naj bi bili kitajski ponudniki po novem posamezna gradbena dela na drugem tiru po potrebi pripravljeni prepustiti domačim podjetjem. Enaka zagotovila so sicer Kitajci dajali na Pelješcu, a do tega nikoli ni prišlo. Veliko večino del pri gradnji tamkajšnjega mostu so do zdaj opravili kitajski delavci. Še manj lokalnih podizvajalcev sodeluje pri kitajskih projektih v Aziji ali Afriki. 

V vladnih krogih se že nekaj časa govori tudi o zamenjavi Dušana Zorka.
V vladnih krogih se že nekaj časa govori tudi o zamenjavi Dušana Zorka.
STA

Kitajski favorit le pogojno umaknjen s črne liste

Toda ključno vlogo bo imelo podjetje 2TDK. To je decembra lani podaljšalo razpis za mesec dni. Ponudbe je sprejemalo do januarja. Nato je porabilo štiri mesece, da je ugotovilo, kdo od prijavljenih gradbincev je sposoben opraviti dela na drugem tiru. S tem je šlo močno na roko kitajskemu gradbenemu velikanu CSCEC, ki je bil še do začetka marca na črni listi Svetovne banke. Razlog: goljufive prakse pri gradnji avtoceste v Gruziji.

Na 2TDK so že pred časom pojasnili, da so pri Svetovni banki preverjali, kdo je na njeni črni listi. Dobili so odgovor, da družbe CSCEC od 3. marca ni več na tem seznamu. Toda s spletne strani Svetovne banke je razvidno, da je bila družba CSCEC s črne liste izbrisana le pogojno. Do marca 2022 bo namreč lahko sodelovala pri projektih, ki jih bo financirala Svetovna banka, le pod pogojem, če bo izpolnjevala obveznosti iz sporazuma o poravnavi. Pred tem so v CSCEC priznali, da so v več fazah razpisa v Gruziji navajali prirejene podatke o osebju, opremi in referencah.

Ali bodo na 2TDK zaradi teh praks posebej preverjali ponudbe CSCEC in ostalih kitajskih ponudnikov, ki so se v zadnjem desetletju znašli na različnih črnih listah, za zdaj ni znano. Čeprav so na 2TDK razmišljali o možnosti, da razpis za drugi tir razveljavijo, kar naj bi že zahtevalo ministrstvo za infrastrukturo, temu po naših informacijah niso naklonjeni. 

Kitajska bo v prihodnjih mesecih skušala najti različne poti do kabineta predsednika vlade.
Kitajska bo v prihodnjih mesecih skušala najti različne poti do kabineta predsednika vlade.
STA

V vladnih krogih se zato že nekaj časa govori tudi o zamenjavi Dušana Zorka, ki je na položaj prišel na željo nekdanje ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek. Ta je že pred časom ocenila, da "bi bilo pod krinko EU standardov zelo, zelo narobe razveljavljati razpis za drugi tir". V novi sestavi nadzornega sveta imajo glavno besedo ljudje iz SDS. Tudi zato ne gre dvomiti, da bo Kitajska v prihodnjih mesecih skušala najti različne poti do kabineta predsednika vlade.

Po objavi članka smo pridobili informacijo, da je Svetovna banka kitajsko družbo CSCEC na črno listo uvrstilo leta 2009 in to za obdobje šestih let, do leta 2015, zaradi spornih "dogovornih praks" na razpisu za gradnjo avtoceste na Filipinih. Informacija, da je bila CSCEC lani uvrščena na črno listo zaradi projekta v Gruziji, ne drži. Na črno listo je Svetovna banka leta 2009 zaradi "goljufivih praks" na Filipinih za obdobje osmih let (do leta 2017) uvrstila tudi družbo China Communication Construction Company (CCCC), ki ji je podjetje 2TDK prav tako priznalo sposobnost za gradnjo drugega tira.