Kdo sta prva izbrisana obvezničarja, ki sta dobila dva milijona evrov?

Kdo sta prva nekdanja imetnika podrejenih obveznic slovenskih bank, ki jima je sodišče pravnomočno prisodilo plačilo glavnice in obresti? In koliko denarja jima je morala plačati Abanka?

Avtor: Primož Cirman / Vesna Vuković
četrtek, 22. 8. 2019, 19:00


Necenzurirano prenos
Bankomat, Abanka
Abanka

Medtem ko dobrih 1.600 nekdanjih lastnikov podrejenih obveznic čaka na sprejetje zakona o sodnem varstvu, ki bi jim omogočal skupinsko vložitev tožb zoper nekdanje banke, sta dva izmed njih že prišla na vrsto za poplačilo.

Višje sodišče v Celju je potrdilo sodbo okrožnega sodišča, ki je Abanki naložilo, da mora I. K. in M. K. vrniti vso vplačano glavnico skupaj z obrestmi. Po naših informacijah je Abanka zakoncema K. že nakazala denar. Ne I. K. ne M. K., ki sta sicer znan celjski odvetniški par, sodbe danes nista želela komentirati.

Kupila sta za dober milijon evrov obveznic. Dobila sta dva.

Koliko sta prejela, tako uradno ni mogoče izvedeti, po naših informacijah pa gre za okrog dva milijona evrov.

Zakonca K. sta bila namreč ena od največjih posamičnih lastnikov podrejenih finančnih instrumentov. Februarja 2007 sta kupila za 1,1 milijona evrov podrejenih obveznic tedanje Banke Celje, pri čemer jima je sodišče prisodilo plačilo obresti že od dneva vplačila, in ne od decembra 2013, ko je Banka Slovenije z odločbo izbrisala podrejene obveznice Banke Celje, pozneje združene z Abanko. Plačila ni zadržala niti morebitna vložitev zahteve za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče.

Gre za prvo pravnomočno sodbo, ki je enemu od razlaščenih kupcev obveznic prinesla tako glavnico kot obresti. V zadnjih letih je sicer več kot 500 imetnikov vložilo tožbe proti Banki Slovenije in domačim bankam, a so sodišča večino postopkov prekinila, nekaj pa zavrgla. Pri tem so se sklicevala na zakon o sodnem varstvu izbrisanih vlagateljev, ki je še vedno v parlamentarni obravnavi. Rok za njegovo sprejetje iz odločbe ustavnega sodišča je potekel maja 2017.

Sodišče jima je verjelo, da nista vedela za tveganje

Precej več sreče sta imela zakonca K., dva od osmih nekdanjih imetnikov, ki so vložili tudi tožbo na evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). Njuni tožbi je junija lani ugodilo že sodišče prve stopnje v Celju. V celoti je verjelo njunim navedbam, da pred nakupom obveznic nista bila obveščena o visokem tveganju, saj so jima na banki povedali, da "gre za varno naložbo in da sta lahko ob obveznice samo v primeru stečaja banke".

sodišče, zatožna klop
sodišče, zatožna klop
STA
Tudi višje sodišče je ugotovilo, da Banka Celje zakoncema K. ob nakupu obveznic ni razkrila vseh informacij. Pritrdilo je sodišču prve stopnje, da "Banka Celje ni ravnala s skrbnostjo dobrega gospodarja in ni v celoti opravila svoje informativne dolžnosti". "Banka bi jima morala povedati, da (...) lahko v primeru padca kapitalskih količnikov izgubita denar tudi brez stečaja, zgolj z reorganizacijskimi ukrepi Banke Slovenije, saj je ta možnost obstajala že od leta 2001 dalje," je navedlo višje sodišče.

"Tožnika sta posel utemeljeno sklenila v prepričanju, da sta kupila navadne obveznice in ne podrejenih," je navedlo sodišče. Ob tem velja poudariti, da je bil donos podrejenih obveznic, ki sta jih kupila, precej višji od donosa drugih obveznic.

Sta celjska odvetnika nepoučena vlagatelja?

V tožbi sta se zakonca K. sklicevala na primer sanacije nizozemske banke SNS Reaal, ki je imetnike podrejenih obveznic najprej razlastila, a nato poplačala nepoučene vlagatelje. Zakonca K. bi sicer marsikdo verjetno težko uvrstil med "običajne državljane", nevešče pravne in finančne terminologije, ki so nasedli z nakupom obveznic. Gre namreč za pravnika z dolgoletnimi izkušnjami in vedenjem o finančno-gospodarskem področju.

Kljub temu je sodišče ugotovilo, da je banka s ponudbo obveznic zasledovala le "lastne interese - pridobitev dodatnega kapitala". Kar je morda najpomembneje, sodba razkriva, da se je Banka Celje obrnila na komitente, ki so imeli v depozitih večje vsote denarja, in jih prepričala, naj jih raje vložijo v obveznice.

Ker je sodišče ugotovilo, da je ravnanje banke v nasprotju z načelom vesti in poštenjem, je pogodbi o nakupu obveznic razglasilo za nični. Abanka je zato morala zakoncema K. vrniti vplačani denar z obrestmi, sodišče pa ji je naložilo še plačilo vseh stroškov. Kot že omenjeno, zakonca K. sodbe nista želela komentirati.

Kaj je na sodišču trdila Abanka

V Abanki, ki jo je država v vmesnem času prodala Novi KBM v lasti ameriškega finančnega sklada Apollo, so v pritožbi opozarjali, da sta si tako zakonca K. kot sodišče prve stopnje napačno razlagali zakonodajo. Ta namreč ne ločuje med navadnimi in podrejenimi obveznicami, zato to ni bilo navedeno na nobeni od listin, ki jih je pri nakupu obveznic izdala Banka Celje.

"Sodišče je tudi napačno ugotovilo dejansko stanje, da nista bila tožnik in druga tožnica opozorjena na tveganja, ki jih za njun pravni položaj predstavlja začetek stečajnega postopka nad banko. Sodišče se je pri presoji izpolnjenosti pojasnilne dolžnosti v konkretnem primeru zmotno opredelilo oziroma omejilo obseg in vsebino pojasnilne dolžnosti le na vprašanje, ali je bilo prvemu tožniku in drugi tožnici povedano, da gre za podrejene obveznice," so sodbi ugovarjali v Abanki.

Poudarjali so, da sta zakonca K. "popolnoma zavestno prevzela tveganje" (da lahko gre Banka Celje v stečaj, op. a.), ki da jima "je bilo v celoti pojasnjeno".

Kaj to pomeni za preostale izbrisane obvezničarje?

Ali in kako bo sodba vplivala na njihove sedanje in prihodnje pravne postopke, bo verjetno znano že v prihodnjih mesecih. V Banki Celje je sicer premoženje izgubilo 685 delničarjev in skupno 225 imetnikov podrejenih obveznic štirih izdaj.

Banka Slovenije
Banka Slovenije
STA
Vsega skupaj je z ukrepi Banke Slovenije, ki jo je tedaj vodil guverner Boštjan Jazbec, v letih 2013 in 2014 prenehalo za dobrih 963 milijonov evrov kvalificiranih obveznosti bank (po nominalni vrednosti). Slabo polovico tega zneska pomenijo podrejene obveznice.

Poslanci parlamentarnega odbora za finance in monetarno politiko so sicer konec junija obravnavo zakona o sodnem varstvu izbrisanih podrejencev preložili zaradi velikega števila dopolnil. Še vedno mu najglasneje nasprotujejo v Banki Slovenije.

Članek prvotno objavljen na strani siol.net