Obsojeni nekdanji ministrici Aleksandri Pivec cvetijo svetovalni posli

Nekdanja ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec je včeraj na sodišču po dogovoru z evropskim tožilstvom priznala krivdo za pomoč pri treh kaznivih dejanjih: goljufiji na škodo EU, preslepitvi pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti ter zlorabi položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. 

Šlo je za končni epilog afere SRIPT, poimenovane po projektu Strateškega, razvojnega in inovacijskega partnerstva Turizem, pri katerem je Pivec od Turistično-gostinske zbornice za sodelovanje prejela 35 tisoč evrov za delo, ki ga nikoli ni opravila. V sporazumu o priznanju krivde se je z evropskim tožilcem Matejem Oštirjem dogovorila za enotno denarno kazen v višini 10 tisoč evrov. Plačala jo bo v dvajsetih obrokih po 500 evrov. 

To Aleksandri Pivec ne bi smelo predstavljati pretiranih težav. Po odhodu iz politike so se namreč njeni prihodki krepko povečali.

Leta 2023 je Aleksandra Pivec postala samostojna podjetnica, ukvarja pa se s poslovnim svetovanjem. Kljub temu, da se je znašla na zatožni klopi, ji posli očitno cvetijo. V manj kot osmih mesecih leta 2023 je ustvarila 58 tisoč evrov prihodkov. Lani je bilo teh že za skoraj 143 tisoč evrov, pri čemer je ustvarila kar 60 tisoč evrov dobička. 

Preberite še:
Za 35 tisočakov dobili tudi podpis Aleksandre Pivec #dokumenti

Po slabih dveh letih ima na računu 122 tisoč evrov

V slabih dveh letih je tako Pivec kot samostojna podjetnica ustvarila 80 tisoč evrov čistega dobička. Na zadnji dan lanskega leta pa je imela na svojem bančnem računu že 122 tisoč evrov. Pri tem je izkoristila tudi pomoč države. Na svoj s.p. je pridobila 2.700 evrov dotacije, ki jo je ministrstvo za delo odobrilo pred mesecem dni - in sicer na podlagi programa "pomoč za zaposlovanje prikrajšanih delavcev v obliki subvencij plač".

Kdo so njene stranke, iz javno dostopnih virov ni razvidno. Del prihodkov pa je ustvarila tudi z javnimi naročniki. 

Nekaj manj kot 10.000 evrov ji je aprila lani plačala občina Brezovica, ki jo vodi Metod Ropret. Zanjo je izdelala investicijsko dokumentacijo za projekt "Nakup in ureditev prostorov občinske uprave občine Brezovica". Februarja letos pa ji je Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani plačala nekaj manj kot 12.000 evrov. 

Toda zaradi priznanja krivde ji bodo vrata do javnih poslov vsaj deloma zaprta. Javni naročniki morajo namreč po zakonodaji vnaprej izločiti vse ponudnike, pravnomočno obsojene zaradi kaznivih dejanj, ki so jih očitali Aleksandri Pivec. To velja tudi za evidenčna naročila, ki jih v zadnjem času dobiva nekdanja ministrica. 

Preberite še:
Bankrot političnega projekta Aleksandre Pivec

Nižja kazen zaradi olajševalnih okoliščin

Vprašanje pa je, ali to velja tudi za primere, ko bi se na javna naročila prijavljali drugi ponudniki, za katere bi kot podizvajalec oziroma partner delala Aleksandra Pivec. 

Kot je znano, je tožilstvo nekdanjo ministrico obtožilo, da je takratni direktorici Turistično-gostinske zbornice Klavdiji Perger naklepno pomagala pri kaznivih dejanjih s tem, da ji je dala na razpolago več avtorskih pogodb za zunanje izvajalce in poročil za izvedene aktivnosti za projekt Sript. Za to je prejela skoraj 27 tisoč evrov.

Pri podpisu sporazuma o priznanju krivde je tožilec upošteval tudi olajševalne okoliščine: da je šlo za pomoč pri kaznivih dejanjih, da Pivec v preteklosti še ni bila kaznovana in da je dejanja storila na pobudo Klavdije Perger. 

Preberite še:
Luknje v premoženju: kaj vse skriva Aleksandra Pivec

Naša dežela še vedno globoko v dolgovih 

Medtem pa je v precej slabšem finančnem položaju stranka Naša dežela, ki jo Aleksandra Pivec še vedno uradno vodi. Od zadnjih parlamentarnih volitev, na katerih je dobila le 1,5 odstotka glasov, se stranka utaplja v dolgovih. 

Že od januarja 2024 ima neprekinjeno blokiran račun. Čeprav je stranka lani iz proračuna prejela 92 tisoč evrov prihodkov, je imela za več kot tristo tisoč dolgov in prav toliko negativnega kapitala. 

Ključni razlog za bankrot stranke je njena razkošna kampanja, ki jo je vodstvo stranke na čelu s Pivec financiralo "na kredit". Zanjo je uradno porabilo več kot 350 tisoč evrov, od tega pa je stranki leta 2022 s prispevki fizičnih oseb, med katerimi so bili večinoma kandidati za poslance, uspelo pokriti le dobrih 65 tisoč evrov. 

V stranki so takrat pričakovali, da bodo luknjo v višini 287.000 evrov pokrili z denarjem, ki bi ga prinesel preboj v državni zbor. Ko so uspeli prepričati le slabih 18.000 volivcev, je Pivec želela najeti posojilo pri Delavski hranilnici, a ostala pred zaprtimi vrati. 

Preberite še:
Razkrivamo lastnika stanovanja, kjer živi Aleksandra Pivec