Medtem ko se država v Bruslju bori proti hrvaški uporabi imena teran, kar bi prizadelo nekatere največje slovenske vinarje, vlada Janeza Janše pa sprejema ukrepe za izdatno finančno pomoč vinarjem, je ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec konec junija z družino obiskala Kras.
Tja je prišla na povabilo direktorja Vinakrasa Marjana Colje, enega največjih vinarjev v državi. Njegovo poslovanje je v pomembni meri odvisno od odločitev in ukrepov ministrstva. Kot je poročal Dnevnik, so dvodnevno raziskovanje Krasa - družbo so ji delali tudi soprog in dva sinova - organizirali v Vinakrasu. Njen obisk so ovekovečili tudi v promocijskem videu, v katerem imajo Pivčeva in člani njeni družine majice podjetja.
Kdo je za družino Pivec plačal nastanitev, pogostitev in obiske več lokalnih znamenitosti, in ali je bil to Vinakras, ministrica ne želi razkriti. Dejala je le, da je bil "prvi dan obiska popolnoma zasebne narave v popolnoma zasebnem angažmaju", drugi dan pa je bila res gostja Vinakrasa. Ministrstvo smo zaprosili za potrdila, ki dokazujejo, da je račune plačala sama, a nanje še čakamo.
Konflikt interesov št. 1: ko Pivčeva snema reklamo, vlada rešuje vinarje
Zagotovo jih bo morala Pivčeva predložiti v morebitnem postopku pred komisijo za preprečevanje korupcije (KPK). Vinakras sodi v resor kmetijske ministrice, ki bi se tako po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije kot po etičnem kodeksu za funkcionarje v vladi morala izogibati nasprotju interesov. Prav tako ministrica ne bi smela sprejemati daril, ki bi lahko vplivala na objektivno in nepristransko opravljanje njene funkcije.
Vlada je ravno na včerajšnji seji potrdila še enega v nizu ukrepov za pomoč slovenskim vinarjem, ki so jih pripravili na ministrstvu za kmetijstvo in se sofinancirajo iz evropskih sredstev. Medtem ko že izvajajo zeleno trgatev (trganje nezrelega grozdja), bodo vinarjem pomagali tudi s krizno destilacijo (destilacija vina v industrijski ali farmacevtski alkohol) in kriznim skladiščenjem vina (subvencija za skladiščenje vina za obdobje do leta dni). Za izvedbo teh treh ukrepov je skupaj na razpolago dobrih enajst milijonov evrov.
O tem, kdo bodo upravičenci in koliko denarja bodo prejeli, bodo odločale službe ministrstva za kmetijstvo. Torej podrejeni ministrici Aleksandri Pivec, ki sicer tudi sama prihaja iz znane vinarske družine Čurin. Vinakras, ki je lani ustvaril okoli 4,7 milijona evrov prometa, sicer na leto od ministrstva v povprečju prejme za okoli 80 tisoč evrov kmetijskih subvencij. Samo v prvi polovici letošnjega leta pa se je ta številka povzpela že čez 60 tisoč evrov.
Z ministrstva smo prejeli pojasnilo, da je bila ministrica 25. in 26. junija na obisku na Krasu, kjer je bil del obiska zasebne narave. "Kot je ministrica pojasnila za enega izmed slovenskih medijev, zasebnih zadev ne bo komentirala. Stroške zasebnega dela obiska je plačala sama.
Službeno (kot ministrica), pa se je drugi dan na povabilo podjetja Vinakras udeležila dogodka otvoritve prenovljenega kraškega dvorišča, se sestala z različnimi vinarji in predstavniki lokalne skupnosti na temo stanja v vinskem sektorju ter obiskala kmetiji mladih prevzemnikov in botanični vrt. Podrobnosti v zvezi s tem dogodkom pa lahko pojasni sam organizator dogodka."
Konflikt interesov št. 2: Pivčevo gosti glavni lobist za teran
Mnogo pomembnejši za Vinakras je sodni postopek, ki ga Slovenija vodi proti Evropski komisiji za zaščito uporabe imena teran. Vinakras je namreč največji slovenski pridelovalec terana, njegov direktor Marjan Colja pa predsednik civilne iniciative za zaščito terana. Sodišče EU bo sodbo razglasilo 9. septembra.
Toda v zadnjih tednih so se po bruseljskih kuloarjih pojavile informacije, da nekateri v Janševi vladi razmišljajo o umiku tožbe. Šlo naj bi za del dogovora, po katerem bi Evropska komisija hkrati umaknila tožbo proti Sloveniji zaradi zasega dokumentov Evropske centralne banke (ECB) pri policijski preiskavi na Banki Slovenije.
Na državnem odvetništvu o morebitnih pogovorih za umik tožbe niso seznanjeni. Tudi na ministrstvu za kmetijstvo informacije o tem, da bi Slovenija umaknila tožbo, nimajo. Če bi Slovenija tožbo umaknila, bi bilo to slabo za Vinakras in druge slovenske vinarje. V tem primeru bi lahko trg preplavila cenejša in manj kakovostna vina iz tujine. Ali se je Pivčeva na Krasu pogovarjala tudi o tem primeru, za zdaj ni znano.
Mešanje zasebnega in javnega: afere Metla, Šotor, Dimic ...
V Sloveniji smo imeli že več afer, ko so ministri in drugi državni funkcionarji mešali zasebno in javno. Nekateri so se morali tudi posloviti s položaja:
1) V začetku lanskega leta je s položaja ministra za kulturo odstopil Dejan Prešiček, ko je prišlo v javnost, da je v službenem vozilu devetkrat s seboj prevažal glasbila, ki jih potrebuje za poučevanje na ljubljanskem konservatoriju za glasbo in balet, oziroma je za njihov prevoz moral skrbeti njegov voznik.
2) Leta 2010 se je morala posloviti tudi Simona Dimic, vodja kabineta takratnega predsednika vlade Boruta Pahorja, in sicer zaradi očitkov, da so njeno hišo v ljubljanskih Murglah obnavljali delavci Vegrada na stroške Vegrada z materialom, namenjenem gradnji ljubljanske soseske Celovški dvori.
3) Prvak SDS in aktualni premier Janez Janša je v obdobju od 2004 do 2012 potoval na oddaljene destinacije. Ali in kako jih je plačal, ni pojasnil, kdo jih je plačal, je leta 2012 ugotovila protikorupcijska komisija pod vodstvom Gorana Klemenčiča. Med drugim je potoval na Mauritius leta 2008, v Dominikansko republiko leta 2009, Grčijo leta 2009, Južno Afriko leta 2009/2010, na Švedsko leta 2010 in v Grčijo leta 2012.
4) Leta 2009 so soprogo Dimitrija Rupla "ujeli", ko se je s službenim avtomobilom ministrstva in državnim šoferjem odpravila po nakupih. Kmalu zatem se je Rupel poslovil s položaja posebnega odposlanca takratnega premierja Boruta Pahorja za zunanje zadeve.
5) Odmevala je tudi afera Šotor, zaradi katere je leta 2008 Srečko Felix Krope izgubil položaj poveljnika specialne enote policije. Krope, ki je pred dnevi izstopil iz DeSUS, je bil zaradi uporabe službenega šotora na zasebni rojstnodnevni zabavi celo pogojno obsojen na šest mesecev zapora.
6) Zdaj že pokojnemu Janezu Drnovšku so leta 2006 očitali, da je kot predsednik vlade protokolarne objekte uporabljal tudi za zasebne namene, za kar naj ne bi nič plačeval. Pogosto naj bi bival v nekdanji Titovi brunarici na Brdu pri Kranju in Vili Pršivec v Bohinju.
Tuje afere s plačevanjem dopustov
Leta 2011 je francosko vlado pretresla afera "Počitnice". Izbruhnila je po razkritju, da je zunanja ministrica Michele Alliot-Marie na počitnicah v Tuniziji uporabljala letalo v lasti enega od tamkajšnjih tajkunov. Istega leta je ponujala pomoč francoskih enot pri zatrtju arabske pomladi, ki je pozneje s položaja odnesla diktatorja Ben Alija, zato je morala odstopiti s položaja.
Leta 2008 je britanski časnik Sunday Times razkril, da je bil evropski komisar za trgovino Peter Mandelson gost na "superjahti" ruskega oligarha Olega Deripaske. Nekaj tednov pozneje je EU odobrilo za okrog 50 milijonov funtov carinskih ugodnosti podjetjem v lasti Deripaske. Mandelson je potrdil obisk, a poudarjal, da je bil službene narave. Oktobra istega leta je odstopil kot komisar, ker je postal sekretar za gospodarstvo v laburistični vladi.
Članu britanske vlade Davidu Mellorju so poleti 1990 osebe, povezane s Palestinsko osvobodilno organizacijo (PLO), plačale mesec dni počitnic v španskem letovišču Marbella. Za to je javnost izvedela dve leti pozneje, zaradi česar je Mellor odstopil.
Črnogorski dnevnik Dan je pred dvema letoma razkril, da je Milan Roćen, svetovalec predsednika Mila Đukanovića, obiskal New York v času, ko se je državna delegacija udeležila zasedanja generalne skupščine OZN. Kdo je plačal njegovo pot in bivanje, ni bilo znano.
Sin srbskega predsednika Aleksandra Vučića je v času svetovnega prvenstva v nogometu leta 2018 obiskal Rusijo. Posamezni mediji so poročali, da ni znano, na čigave stroške je odšel tja. Pozneje so bile objavljene fotografije, na katerih je Vučićev sin skupaj s člani enega od srbskih kriminalnih klanov.
