Ukrepe je pripravila trinajstčlanska posvetovalna skupina, ki jo vodi ekonomist Matej Lahovnik. Na novinarski konferenci so jih ob predsedniku vlade in Lahovniku predstavili še minister za finance Andrej Šircelj, minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek in ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec in vodja posvetovalne skupine.
Po besedah Lahovnika gre za največji gospodarski intervencionizem v zgodovini Slovenije. Ukrepi so težki kar okoli 2 milijardi evrov.
Krovni zakon, ki bo zajel ukrepe, bo vlada po napovedih Janše obravnavala v petek. Vlada bo danes zvečer razpravljala še o drugih ukrepih za zajezitev širjenja epidemije, predstavila jih bo jutri.
Novinarsko konferenco je odprl uradni govorec kriznega štaba Jelko Kacin. "Strategije držav so osredotočene na omejevanje stikov med ljudmi, na povečevanje zdravstvenih zmogljivosti in ukrepov za pomoč gospodarstvu. Številne države sprejemajo nove ukrepe, ki bodo vplivale na vračanje državljanov v Slovenije, ali jih podaljšujejo. Skrajni čas je za odločitev o vrnitvi domov. Evakuacijski leti se polnijo," je dejal Kacin: "Slovenija za lokacije, kjer so že bile evakuacije, ne bo organizirala ponovnih letov." "Pozivamo, da državljani kontaktirajo zunanje ministrstvo," je dodal.
Ključni ukrepi
Janez Janša je poudaril, da želijo z "mega zakonom blažiti posledice korona epidemije".
Naštel je najpomembnejše ukrepe:
- uzakonjena bo nova ureditev za nadomestilo plač delavcev na čakanju, ki bo veljala najmanj do 31. maja. Vse prispevke delavcev na čakanju bo prevzela država, vse pravice zavarovancev bodo ostale;
- nadomestila za vse bolniške odsotnosti krije zavod za zdravstveno zavarovanje, torej država, in nič več delodajalec;
- zakon uvaja tudi doplačila za nevarno delo in dodatno delo v razponu od 10 do 200 odstotkov osnovne plače;
- status za delavce, ki ne delajo zaradi višje sile in ostalih razlogov, bo izenačen s statusom delavcev na čakanju;
- delavec, ki izgubi službo med epidemijo, od prvega dne dobi nadomestilo za brezposelnost;
- gospodinjstva in posamezniki v tem času ne plačujejo javnih storitev, ki se ne izvajajo;
- izplačan bo solidarnostni dodatek upokojencem z najnižjimi pokojninami.
Ukrepi za samozaposlene
- do izredne pomoči bodo upravičeni vsi tisti, ki bodo podpisali izjavo o prizadetosti zaradi krize. Tisti, ki ne morejo opravljati dejavnosti, bodo upravičeni do mesečnega temeljnega dohodka v višini 70 odstotkov minimalne plače. V tem obdobju se jim odpiše prispevke.
- do odmere dohodnine za leto 2020 se jim odloži plačilo akontacije dohodnine;
- prispevke najmanj do konca maja zanje plača država.
Ukrepi za podjetja
- vzpostavi se garancijska shema ("finančni top"), ki omogoča odkup terjatev do slovenskih podjetij, država pa zagotovi sredstva s poroštvi in dokapitalizacijami;
- sredstva iz evropskega socialnega sklada se takoj preusmerijo v pomoč podjetjem, ki se ukvarjajo z raziskavami cepiva in izdelavo zaščitne opreme;
- prispevke za zaposlene, ki delajo v kriznem obdobju, plačuje država;
- plačilni roki za dobavitelje javnemu sektorju se bodo skrajšali na osem dni.
Znižanje funkcionarskih plač
Sprejeli so tudi ukrep, da se funkcionarske plače na državni ravni znižajo za 30 odstotkov. Prav tako sejnine v državnih podjetjih. Janša je pozval sodno vejo oblasti, naj se sama odreče delu plač v času krize.
Pomagali bodo tudi kmetijstvu. "Samozadostnost pri pridelavi hrane je v teh razmerah strateškega pomena, zato bo vlada naredila vse, da se kmetom in kmetijstvu pomaga z enakimi ukrepi kot ostalemu gospodarstvu," je dejal Janša.
Vlada priporoča gospodarstvu, da ubere podobno pot nagrajevanja tistih, ki so izpostavljeni v boju proti epidemiji in ki delajo v "kritični" infrastrukturi.
"Temeljni namen je, da zamrznemo obstoječe stanje v Sloveniji tako, da ohranimo ljudi in potenciale v družbi zato, da bo lahko kolikor toliko normalno funkcionirala po tem, ko bo epidemija premagana," je povedal Janša. "Napovedi v svetu so optimistične, a je do takrat treba zdržati v potrebni kondiciji." "Evropski finančni okvir se vsak dan širi. Za ta čas, ki ga zajema zakon, je zagotovljenih dovolj sredstev," je dodal Janša.
"Že zdaj lahko rečem, da se je Slovenija kot celota, kot državljansko občestvo, soočila z nevarnostjo epidemije izjemno resno. Če bomo nadaljevali po tej poti, bo končna cena nižja od tiste, katere smo se bali na začetku," je zaključil predsednik vlade.
Lahovnik: Nemčija ob najmanj 7 odstotkov BDP
Paket ukrepov je komentiral tudi vodja posvetovalne skupine Matej Lahovnik. Vodilni nemški inštitut IFO Nemčiji kot najpomembnejši slovenski gospodarski partnerici napoveduje po optimističnem scenariju 7-odstotni gospodarski upad, po pesimističnem pa kar 20-odstotnega. Takšni recesiji nismo bili priča niti leta 2009.
"Odpravi se določilo, da mora biti na čakanju vsaj 30 odstotkov delavcev (za pokritje nadomestila, op.a.). Prav tako se ne plačujejo nadomestila za bolniške v času epidemije, saj to krije zdravstvena blagajna," je pojasnil. Status ljudi, ki ne morejo delati ali priti na delo, se izenači s statusom ljudi na čakanju.
"Položnice za vrtce se ne bodo plačevale v času, ko vrtcev ni."
"Pomoč ni samodejna. Želimo preprečiti, da bi pomoč prejemali posamezniki, ki v krizi niso prizadeti." Register samostojnih podjetnikov, ki bodo zaprosili za pomoč, bo javen.
Pomemben poudarek bodo dali tudi ohranjanju likvidnosti v gospodarstvu. "Podjetje, ki ima terjatev in je ne bo dobilo poplačano, jo lahko proda določeni instituciji. Opredelili jo bomo v nadaljevanju. Želimo preprečiti verižno nelikvidnost."
"Domača hrana je najboljša"
Minister Zdravko Počivalšek je poudaril, da bodo nagradili tiste v "prvi bojni liniji". "Mnogi hodijo na delovna mesta, kjer tvegajo, da se okužijo. Zavedamo se, da je njihove napore treba nagraditi."
"Ko bo epidemije konec in bodo počitnice, se spomnimo, da je doma najlepše, da je domača hrana najboljša in da so delovna mesta v domačem okolju najboljše jamstvo za dober standard," je dejal.
Ministrica Aleksandra Pivec je izpostavila, da se bo z ukrepom oprostilo plačilo dohodnine za lastno delo pri investicijah, ki jih financira skupna evropska kmetijska politika.
Kmetom, ki so zboleli za koronavirusom COVID-19, bodo dodelili finančno pomoč v višini 80 odstotkov minimalne plače in jim odpisali prispevke. Poleg tega bodo morali javni zavodi od slovenskih kmetov naročati najmanj 50 odstotkov vseh živil.
ECB nam bo dala 2,5 milijarde evrov
"Finančni viri obstajajo. Evropska centralna banka nam bo namenila 2,5 milijarde evrov, mehanizma ECM in ECC pa 1,1 milijarde oziroma 360 milijonov evrov. Preusmerili bomo sredstva iz kohezijskih skladov na področja, kjer so ta trenutek najbolj potrebna - na zdravstveno in socialno področje. Dogovarjamo se z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) in Svetovno banko o dodatnih poroštvih," je dejal Andrej Šircelj.
Preberite še:
