Danes zvečer bo vlada začela z obravnavo svežnja ukrepov za pomoč gospodarstvu in zaposlenim. Pripravlja ga posvetovalna skupina, ki jo vodi ekonomist Matej Lahovnik. Kateri ukrepi bodo na koncu sprejeti, v tem trenutku še ni jasno.
Po prvih neuradnih podatkih so med predlaganimi ukrepi:
- delež državnega sofinanciranja plač in prispevkov zaposlenih, ki so doma na čakanju, se zviša na 80 odstotkov. Podjetje bi torej prispevalo 20 odstotkov. Obstaja tudi možnost, da bi država v celoti krila vse prispevke zaposlenih podjetja, ki je v težavah. Hkrati bi odpravili pogoj, da mora biti za sofinaciranje države na čakanju najmanj 30 odstotkov zaposlenih.
- nadomestilo za vse bolniške odsotnosti v času epidemije od prvega dne krije zdravstvena blagajna in ne delodajalec.
- nagrade, s katerimi podjetja zaradi težkih razmer stimulirajo delavce, se razbremenijo vseh dajatev.
- samozaposleni, ki so čez noč ostali brez večine prihodkov, bi bili upravičeni do mesečnega dohodka v višini 70 odstotkov neto minimalne plače. V tem obdobju jim ni potrebno plačevati prispevkov.
Samo na ministrstvu za delo bodo za reševanje podjetij in delovnih mest porabili 50 milijonov evrov, ki bodo šli za delno povračilo nadomestila plače za čas začasnega čakanja na delo. S tem denarjem bi lahko država v obdobju treh mesecev pomagala 30.000 delavcem oziroma bi podjetjem povrnila okoli 560 evrov mesečno na zaposlenega.
Umar: najmanj 5-odstotni padec BDP
Na vladnem Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pričakujejo visok padec gospodarske aktivnosti. "Že ob predpostavki, da bodo zdajšnje zaostrene razmere in močno oteženo poslovanje proizvodnega in storitvenega sektorja trajali dva meseca, lahko pričakujemo več kot petodstotni upad BDP. Naše ocene se, upoštevajoč to predpostavko, v tem trenutku gibljejo od minus šest do minus osem odstotkov," so danes sporočili iz Umarja.
GZS: podjetja potrebujejo več
Ukrepi za zajezitev širitve okužb s koronavirusom COVID-19 imajo nepredstavljive posledice na gospodarstvo. Po anketi Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), ki je potekala med 17. in 20. marcem, bo imela v kriznem obdobju večina, več kot 70 odstotkov podjetij vsaj 30 odstotkov nižje prihodke. Najbolj kritično je pri mikro in malih podjetjih, kjer jih več kot polovica pričakuje več kot 70-odstotni izpad prihodkov. Velika večina meni, da bodo krizne razmere trajale med 3 do 6 mesecev.
Glavni problem, ki ga bomo izkusili, je likvidnostni krč, zaradi katerega bo ogrožen obstoj številnih podjetij in delovnih mest. Zato podjetniki množično pozivajo vlado k hitrejšemu sprejetju mnogo močnejših ukrepov.
Zato so na GZS pod vodstvom Boštjana Gorjupa predlagali vladi svoj sveženj ukrepov:
Ukrepe za zagotavljanje finančne stabilnosti in likvidnost
1) Odpis plačila prispevkov in davkov za meseca marec in april, in sicer:
- v višini 50 odstotkov podjetjem, ki so jim upadli prihodki za več kot 10 odstotkov,
- v višini 100 odstotkov podjetjem, ki so jim upadli prihodki za več kot 30 odstotkov.
2) 12-mesečni moratorij za plačilo prispevkov in davkov za maj ob hkratni možnosti 5-odstotnega popusta za takojšnje plačilo.
3) Dokapitalizacija SID banke v višini 1 milijarde evrov za kreditno intervencijo podjetjem v letošnjem letu ter možnostjo vpisa zavarovanja na prvem mestu.
4) Poroštvena shema za terjatve malih in srednje velikih podjetij.
5) Zamrznitev izvršb za obdobje trajanja izrednih razmer.
6) Zvišanje meje državne pomoči, za katero ne velja pravilo "de minimis" (izkrivljanje konkurence na trgu), na 500.000 evrov.
Ukrepi na področju trga dela
1) Začasen prehod zaposlenih brez čakalne dobe in odpravnine med brezposelne za dobo največ 6 mesecev; osebe prejmejo 80 odstotkov svoje plače (a ne manj, kot je minimalno nadomestilo za čas brezposelnosti); delodajalec se zaveže, da bo najmanj 2/3 iz kvote tako odpuščenih zaposlil nazaj pod enakimi pogoji najkasneje v 6 mesecih.
2) Uvedba čakanja na delo doma za največ 4 mesece – zaposleni dobivajo 80 odstotkov plače, od česar delodajalec krije 20 odstotkov, država pa 80 odstotkov; zaposleni se je tekom čakanja na poziv delodajalca dolžan vrniti na delo za manjši obseg ur, vendar ne več kot 16 ur na teden.
3) Skrajšanje delovnega časa za do 16 ur – podjetja dobijo za zaposlenega mesečno subvencijo v višini do 400 odstotkov.
4) Poenostavljen postopek za opravljanje dela na domu – začasno (do 6 mesecev) se upoštevajo le nujni, minimalni pogoji.
Ukrepi za zagon gospodarstva
1) Priprava projektov za velike javne investicije z usmeritvijo, da jih izpeljejo domači izvajalci.
2) Poseben program za modernizacijo javne infrastrukture (energetska prenova in obnova stavbnega fonda, podjetniško-industrijske cone ...).
3) Program za poenostavitev v prostorskem urejanju, poslovanju in javnih naročilih.
4) Oblikovanje javnih in zasebnih investicijskih skladov – vključujoč sredstva pokojninskih skladov – za zasebne in državne investicije (po norveškem in švicarskem vzoru).
5) Stimulacije za zasebne investicije in poseben program za start-up podjetja.
6) Program mladi raziskovalec in raziskovalni vavčer.
7) Okrepitev skladov tveganega kapitala in drugih ukrepov na področju finančnega trga.
8) Okrepitev olajšav za raziskave in razvoj ter nove investicije.
9) Močna in koordinirana PR kampanja za podporo ukrepom za preživetje in zagon gospodarstva.
10) Oblikovanje posebne strokovno/posvetovalne skupine pri vladi in/ali MGRT za področje gospodarskega razvoja. Kot vrhunski think-tank bi sooblikovala in podprla krizne in po-krizne razvojne projekte.
