Slovensko javno zdravstvo je pred zlomom, nam v zadnjih tednih sporočajo mediji, politiki, zdravniki in številni drugi. Pred Zdravstvenim domom Ljubljana, največjim v državi, so dolge kolone ljudi, ki čakajo na osebnega zdravnika. Zdravniški sindikat Fides grozi s stavko. Včeraj je na ljubljanskem Trgu republike v imenu bolnikov protestirala civilna iniciativa Glas ljudstva. V javnosti se oglašajo različne organizacije, mladi in upokojeni zdravniki – vsak s svojo diagnozo težav in predlogi rešitev.
Kaj so v tej zmedi informacij dejstva? V uredništvu necenzurirano.si smo analizirali nekatere javno dostopne podatke Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), ki plačuje zdravstvene storitve v bolnišnicah in domovih.
1. Še nikoli več zdravnikov splošne in družinske medicine
Še leta 2007 smo imeli v Sloveniji 820 zdravnikov splošne in družinske medicine, kažejo podatki zdravstvenega statističnega letopisa. Leta 2020 jih je bilo skoraj 1.300. V teh 13 letih se je število tovrstnih zdravnikov na 100.000 prebivalcev povečalo za več kot polovico.
Slovenija je sicer še vedno v spodnji polovici evropskega povprečja, saj je v nekaterih najbolj razvitih državah relativno gledano tudi dvakrat več splošnih zdravnikov. A tudi pri nas je več kot opazno njihovo povečanje.
Drži tudi, da se prebivalstvo Slovenije stara, zaradi česar potrebuje več zdravstvenega osebja. V istem obdobju se je namreč povprečna starost ljudi v Sloveniji povečala za dve leti in pol (z 41,1 na 43,6). Leta 2007 je bil vsak šesti prebivalec Slovenije starejši od 65 let, leta 2020 pa že vsak peti.
Preberite še:
V Ljubljani so zdravniki raje zasebniki. Celo šefinja zdravstvenega doma.
2. Obremenjenost splošnih zdravnikov se je zmanjšala
Predvsem mlajše generacije splošnih in družinskih zdravnikov danes opozarjajo pred izgorelostjo in preobremenjenostjo. Toda podatki ZZZS kažejo, da je obremenjenost splošnih zdravnikov v zadnjih letih ostala enaka oziroma se je v povprečju celo nekoliko zmanjšala.
Leta 2019 je bilo tako v javnem zdravstvu okoli 1.030 splošnih zdravnikov, ki so sestavljali okoli 916 zdravstvenih ekip (timov). V tej številki niso všteti pediatri, ki so manj obremenjeni in imajo še veliko prostih mest, a je pri njih opredeljen tudi določen del polnoletnih pacientov. Njihova povprečna obremenitev je znašala več kot 2.400 povprečja količnikov na tim.
Leta 2022 je bilo splošnih zdravnikov več, okrog 1.070. Njihova povprečna obremenitev je bila celo nižja – 2.370 povprečja količnikov na zdravstveno ekipo. Pozor: podatki ne zajemajo le zdravstvene obravnave bolnika, ampak tudi s tem povezano administrativno delo, ki se v zadnjih letih po pričevanju zdravnikov povečuje.
Preberite še:
Zdravstveni domovi v težavah, posli z zasebnimi klinikami pa cvetijo
3. Popustili sindikatom in nepovratno spremenili sliko zdravstva
Kako je torej mogoče, da ljudje danes praktično ne morejo več do osebnega zdravnika? Ključni razlog je odločitev ministrstva za zdravje, ki je leta 2019 ugodilo zahtevam zdravnikov in znižal normative za opredeljene bolnike, torej najvišje število pacientov, ki jih lahko obravnavajo. Splošni zdravniki in pediatri lahko od takrat odklanjajo nove paciente, ko dosežejo normativ 1.895 glavarinskih količnikov, kar je okrog 1.500 pacientov. Dodali so tudi variabilni sistem nagrajevanja, kjer time, ki presegajo to mejo, dodatno finančno nagrajujejo.
Hitro se je izkazalo, da ima dogovor pomemben "stranski učinek". Ko so se zdravniki z visokimi količniki, ki so imeli več kot 2.000 pacientov, ali upokojili ali zapustili javni zdravstveni dom, teh niso mogli v celoti prevzeti novi zdravniki, saj je bil količnik nižji. Vsak tak odhod je praktično pomenil, da je brez zdravnika ostalo približno 500 pacientov. Če je prej paciente sprejemala vsaka druga ambulanta, je danes takšnih le še 11 odstotkov, večinoma izven Ljubljane.
V času zadnjega znižanja normativov je ministrstvo vodil Aleš Šabeder, danes ključni sodelavec ministra Danijela Bešič-Loredana.
4. Število ljudi brez osebnega zdravnika raste
Že leta 2021 so v javnosti zaokrožile uradne številke, da je v Sloveniji več kot 130.000 ljudi brez osebnega zdravnika. Takrat niso bile točne. Po podatkih ZZZS je bilo konec leta 2021 brez zdravnika 78.329 slovenskih državljanov, poleg tega pa še nekaj več kot 28.000 tujcev. Skupaj torej približno približno 120.000. Med njimi je bilo veliko ljudi na začasnem delu pri nas, saj imamo v državi rekordno zaposlenost.
Junija lani, ko je prišlo do zamenjave vlade, je bilo brez osebnega zdravnika okoli 90.100 državljanov, torej skoraj 12.000 ljudi več, konec lanskega leta pa 99.000. Od tega jih je 70.517 starejših od 18 let. Preostali sodijo v otroško-šolski dispanzer, kjer so še prosta mesta po vsej državi. Pomemben je tudi podatek, da velik del neopredeljenih pacientov nikoli ni imel izbranega zdravnika in ga še danes ne želi. Tudi v preteklosti, ko ni bilo normativa, je bilo namreč brez zdravnika med 80 in 110 tisoč državljanov.
Prav v omejitvah iz leta 2019 gre iskati tudi del razlogov za naglo povečevanje števila neopredeljenih pacientov. To se bo le še nadaljevalo. Teoretično bi lahko v prihodnosti prišli do točke, ko bi vsak dosegal normativ in bi bilo brez zdravnika kar 300.000 ljudi. "ZZZS je v zadnjih letih v sistem dodal več deset novih ambulant družinske medicine, s čimer so se tudi možnosti opredeljevanja v posameznih mesecih nekoliko izboljšale, vendar pa do trajnega izboljšanja ne more priti zaradi nevzdržne ureditve odklanjanja pacientov," so nam pojasnili na ZZZS.
Po njihovem je možna kratkoročna rešitev zamrznitev sporazuma med vlado in zdravniškim sindikatom iz leta 2017, po katerem so lahko zdravniki odklanjali paciente, ko dosežejo že omenjeno obremenitev. "Smisel pravice do proste izbire osebnega zdravnika je namreč, da nam je zdravnik dosegljiv predvsem v bližini kraja prebivanja," so dodali na zavodu.
Preberite še:
Kdo je kriv za zlom zdravstva? Bojana Beović & Co. #kolumna
5. Daleč največja težava je Ljubljana
Glavnino krivde za trenutne razmere gre iskati v ZD Ljubljana, ki je trenutno daleč najšibkejša točka primarne zdravstvene mreže.
Še leta 2019 je v tej ustanovi delovalo 122 zdravnikov v 99 ekipah. Povprečje njihovih obremenitev je znašalo 2300 povprečja količnikov na ekipo. Lani so imeli v ZD Ljubljana le še 90 zdravnikov v 76 ekipah. V treh letih je po podatkih ZZZS tako odšlo 32 zdravnikov, zaradi česar je razpadlo 23 ekip. Preostali zdravniki so dejansko obremenjeni bolj kot pred tremi leti. To je tudi eden glavnih odgovorov na vprašanje, zakaj se je v zadnjem letu dni število neopredeljenih zvišalo s 78 na 99 tisoč.
Zakaj je ZD Ljubljana praktično edini v Sloveniji, ki se sooča z velikanskim odlivom zdravniškega kadra, je vprašanje za njegovo direktorico Antonijo Poplas Susič. Ta je sicer do zdaj uživala naklonjenost Zorana Jankovića, župana Mestne občine Ljubljana, ustanoviteljice tega zdravstvenega zavoda.
6. Zdravniki iz Ljubljane bežijo v njeno okolico
Se je dostopnost do zdravnika na območju Ljubljane zmanjšala? Odgovor je ne. Če upoštevamo še bližnje zdravstvene domove, kot so Domžale, Logatec, Kamnik in Vrhnika, je število zdravnikov oziroma timov v treh letih ostalo praktično nespremenjeno.
Kam odhajajo zdravniki? Medtem ko bežijo iz ZD Ljubljana, se od tam in tudi iz drugih krajev po vsej Sloveniji selijo v bližnje zdravstvene domove in tudi zasebne ambulante s koncesijo. Tako je v zadnjih treh letih najmanj šest zdravnikov iz ZD Ljubljana odšlo v Studio R, ki ima ambulante v Komendi, Horjulu in na Vrhniki, in kliniko Doktor 24. Na veliko je zaposloval tudi zdravstveni zavod Zdravje, ki je v lasti znanega kirurga Marka Bitenca. Pri tem imajo nekateri splošni zdravniki danes nižje obremenitve kot prej v ZD Ljubljana, drugi pa precej višje.
Še najmanj šest zdravnikov iz ZD Ljubljana je novo službo dobilo v zdravstvenih domovih Domžale in Medvode. Ostali so torej v javni ustanovi, nekateri od njih pa so celo prevzemali dodatne obremenitve. Razlog za njihov odhod zato ni (le) v preobremenjenosti in denarju, ampak očitno drugje.
