V Zdravstvenem domu (ZD) Ljubljana, največjem v državi, je stanje alarmantno. Družinski zdravniki nočejo delati v nemogočih delovnih razmerah in odhajajo, zaradi česar v posameznih enotah že (začasno) zapirajo ambulante. Vse več ljudi nima osebnega zdravnika, drugi pa svojega enostavno ne morejo več priklicati.
Da je nekaj hudo narobe, potrjujejo tudi številke. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so zdravniki v splošnih ambulantah ZD Ljubljana v obdobju od januarja do oktobra letos opravili le 2,162 milijona pregledov. To je kar šest odstotkov manj od načrtov in najmanj v zadnjih petih letih, če ne upoštevamo koronskega leta 2020. Ob tem se število prebivalcev Ljubljane in s tem tudi pacientov neprenehoma povečuje.
Medtem cveti posel zasebnim ambulantam, kamor se prezaposluje večina družinskih zdravnikov iz javne zdravstvene mreže. In prevzemajo iste paciente, ki jih ne zmorejo več zdravstveni zavodi. Seveda za bistveno višjo plačo. Lastnica ene teh ambulant je dr. Antonija Poplas Susič, direktorica ZD Ljubljana, ki ima morda tudi zato precejšnje težave s prepričevanjem podrejenih, naj zavoljo pacientov vztrajajo pri nižjih plačah in delu prek svojih zmožnosti.
Preberite še:
Zdravstveni domovi v težavah, posli z zasebnimi klinikami pa cvetijo
Rešuje ZD Ljubljana, njen zavod pa z rekordnimi rezultati
Preden je aprila lani prevzela vodenje ZD Ljubljana, je Poplas-Susičeva tam več kot 30 let delala kot družinska zdravnica. Ob tem poučuje na medicinski fakulteti in občasno dela za ministrstvo za zdravje. Leta 2006 se je odločila, da bo odprla Zdravstveni zavod Multimedicus. Ta ima prostore v Tehnološkem parku v Ljubljani, leta 2016 pa je pridobil tudi koncesijo za opravljanje javne službe na področju splošne medicine.
Čeprav je že več kot leto dni na čelu ene največjih zdravstvenih ustanov pri nas, ki se spopada z najhujšo kadrovsko krizo v zgodovini, očitno še naprej najde čas za delo v ambulanti, s čimer ohranja zdravniško licenco. Toda ne v ZD Ljubljana, ampak v zasebnem zavodu, kjer ostaja 20-odstotno zaposlena. Poleg tega ima njen zavod dva redno zaposlena, zdravnika in medicinsko sestro, pogodbeno pa zanj delata še najmanj dva zdravnika specialista splošne medicine, ki sta sicer redno zaposlena v zdravstvenih domovih Ljubljana in Domžale.
Zavod Multimedicus tudi zaradi tega dosega rekordne rezultate. V letošnjem letu je od ZZZS prejel že skoraj 240.000 evrov, kar je 20 odstotkov več kot lani in še enkrat več kot leta 2018. Medtem ko so v ZD Ljubljana izgubljali splošne zdravnike in delali pod planom, je bilo v zasebni ambulanti Poplas-Susičeve ravno nasprotno. Do oktobra so namreč zdravstveni blagajni zaračunali več kot 30.000 obiskov v splošni ambulanti, desetino več kot lani in skoraj enkrat več kot leta 2018. V lanskem letu je povprečna plača znašala 4200 evrov bruto, dosegli pa so 32.500 evrov presežka prihodkov nad odhodki.
"Moji sodelavci vam bodo znali povedati, koliko vložim v funkcijo direktorja zdravstvenega zavoda. Svet zavoda je bil seznanjen z mojim položajem, ampak zanje to ni bil zadržek. Že vse svoje življenje sem predana tej službi in tudi ponosna, da smo v času, ko sem bila že prej strokovna direktorica ZD Ljubljana, dvignili nivo obravnave bolnika," je dodatno delo v zasebnem zavodu v pogovoru za Svet24 pred dnevi komentirala Poplas-Susičeva.
Preberite še:
Želite zdravnika? Odprite denarnico #kolumna
Zasebniki, ki to niso
Toda ni edina, ki je izkoristila težave javne zdravstvene mreže in nezadovoljstvo splošnih zdravnikov. V zadnjem času se namreč pospešeno krepijo tudi druge, večje zasebne ambulante na območju osrednje Slovenije. Te so letos opravile desetino ali kar 200.000 več pregledov kot v istem obdobju lani.
Med zasebniki s koncesijo za splošno medicino še naprej prednjači Železniški zdravstveni dom Ljubljana, ki je v lasti državnih železnic, a se pri njih obseg pregledov zmanjšuje. Tik za njimi je Studio R, ki je v lasti nekdanjega državnega sekretarja Gorazda Pereniča in ima ambulante v Komendi, Horjulu in na Vrhniki. Tja so v zadnjem času odšli štirje zdravniki iz ljubljanskega zdravstvenega doma. "Tam so jim ponudili, tako so povedali, 57. plačni razred, manj ur dela dnevno, delo na domu in en prost dan za polno plačo, čemur se mi ne moremo približati," je za Svet24 pojasnila Poplas-Susičeva. Do oktobra so v Studiu R opravili že več kot 156.000 splošnih pregledov, šestkrat več kot pred štirimi leti. Iz zdravstvene blagajne so letos prejeli že več kot milijon evrov.
Med najuspešnejšimi pri pridobivanju novih pacientov velja izpostaviti še zasebne ambulante:
- Zdravstveni zavod Zdravje, ki je v lasti kirurga dr. Marka Bitenca. Gre za enega največjih koncesionarjev v zdravstvu, ki je bil v času prejšnje vlade član svetovalne skupine za covid-19. Bil je tudi največji dobičkar pri množičnem hitrem testiranju. Tudi v Bitenčevem zavodu so letos opravili enkrat več pregledov kot pred štirimi leti.
- Klinika Doktor 24, ki je v lasti dr. Vita Vidmarja in ima zaposlene štiri zdravnike splošne medicine. Poleg tega ima številne druge ambulante. V lanskem letu je ustvarila 4,5 milijona evrov prihodkov, od tega manjši del na račun ZZZS, in dosegla kar 817.000 evrov čistega dobička.
- Medi-Center, ki ga obvladujeta dr. Boštjan Batič in dr. Stanislav Čelhar. Letos so opravili že več kot 72.000 pregledov.
- Remedia, ki deluje na Igu in je v lasti dr. Marije Štefančič Gašperšič. Lani je imela 320.000 evrov prihodkov, veliko večino je prejela iz zdravstvene blagajne.
Preberite še:
Želite zdravnika? Odprite denarnico #kolumna
