700 tisoč težav predsednika državnega sveta Marka Lotriča, ki dela novo stranko

Zakaj predsedniku državnega sveta in številnim drugim slovenskim podjetnikom, ki so leta 2022 hiteli prodajati deleže v svojih podjetjih, zdaj grozi, da bodo morali plačati dodatni davek? In koliko bi jih to lahko stalo?

Avtor: Primož Cirman / Tomaž Modic
torek, 22. 10. 2024, 05:55


marko lotric jk
Predsednik državnega sveta Marko Lotrič (na fotografiji) je eden od tistih, ki so izkoristili davčno darilo Janševe vlade in si iz podjetij izplačali večmilijonska sredstva. Zdaj jim grozi, da bodo morali plačati dodatni davek.
Jure Klobčar

Predsedniku državnega sveta Marku Lotriču, večinskem lastniku Postonjske jame Marjanu Batagelju, nekdanjemu ministru Senku Pličaniču, največjim dobaviteljem slovenskega zdravstva in številnim drugim slovenskim podjetnikom grozi, da bodo morali plačati več milijonov evrov dodatnega davka.

Vsi ti so konec leta 2022 izkoristili davčno darilo nekdanje vlade Janeza Janše. Takrat so njihova podjetja od njih odkupila lastne deleže, na ta način pa so si iz podjetij neobdavčeno izplačali za skupaj več sto milijonov evrov preteklih dobičkov. S tem so prehiteli začetek veljavnosti davčne reforme ministra za finance Klemna Boštjančiča. Ta je namreč z januarjem 2023 ponovno uvedla višjo obdavčitev pri odkupih lastnih deležev.

Množica transakcij in njihova višina sta že tedaj vzbudili pozornost finančne uprave (Furs), ki je uvedla izredne nadzore in začela preverjati ozadje teh poslov. Toda zdaj so davčni inšpektorji dobili v roke pomembno orožje - sodbo vrhovnega sodišča, ki je pri odločanju o zakonitosti odkupa deležev v enem od podjetij v celoti dala prav Fursu.

Kaj je odločilo vrhovno sodišče? Koga so davčni inšpektorji že vzeli pod drobnogled? Kako je odkup izpeljal Marko Lotrič? In kolikšno plačilo davka bi mu lahko odmeril Furs?

Preberite še:
Zadnje Janševo darilo: neobdavčeno dvignili več kot 100 milijonov

Kaj je odločilo vrhovno sodišče

Po naših podatkih je vrhovno sodišče odločalo o spornem odkupu lastnega deleža iz leta 2018. Takrat je družba Publikum Holding od svojih družbenikov Deana Čendaka in pokojnega Zvoneta Taljata odkupila 12-odstotni lastniški delež, za katerega jima je plačala šest milijonov evrov. Po mnenju Fursa je šlo za nedovoljeno davčno izogibanje, zato je družbi odmerila plačilo 1,8 milijona evrov skupaj z obrestmi.

Sodba vrhovnega sodišča.
Sodba vrhovnega sodišča.
Sodnapraksa.si

V družbi Publikum Holding so davčno odločbo sprva uspešno izpodbili na upravnem sodišču. Toda njegovo sodbo je zdaj razveljavilo vrhovno sodišče in jo vrnilo v ponovno odločanje. Pri tem je pritrdilo Fursu, da lahko gre v primerih odkupa lastnih deležev za "skrbno oblikovane sheme davčnega izogibanja". "Objektivne okoliščine lahko pokažejo, da gre za vsebinsko prazen pravni konstrukt, katerega edini ali glavni cilj je izognitev plačilu davka na dividende," je odločilo vrhovno sodišče, ki je s tem vzpostavilo tudi pravno prakso za prihodnje primere.

Prevedeno: podjetja lahko odkupujejo deleže od lastnikov, če imajo za to razumne poslovne razloge. Recimo, da bodo podjetja te deleže v prihodnosti prenesla na zaposlene ali pa jih prodala strateškim partnerjem. V nasprotnem primeru bi morali biti ti dohodki obdavčeni kot dividende po 25-odstotni stopnji. To neposredno obdavčitev je prav zaradi zlorab leta 2019 uvedla vlada Marjana Šarca, Janševa vlada pa jo je odpravila.

Preberite še:
Batagelj in prijatelji umikajo denar pred državo

Najel posojilo, ki ga bo odplačeval do volitev

Ko je to obdavčitev znova uvedla vlada Roberta Goloba, so odkupi teh deležev pred ponovnim začetkom njene veljavnosti dosegli vrhunec. Po podatkih Fursa je do konca leta 2022 kar 726 podjetij odkupilo poslovne deleže, za kar so lastnikom plačala 535 milijonov evrov, torej več kot pol milijarde.

Po menjavi oblasti se je finančni minister Klemen Boštjančič (na fotografiji) odločil davčno ureditev ponovno vrniti v stanje pred letom 2022.
Po menjavi oblasti se je finančni minister Klemen Boštjančič (na fotografiji) odločil davčno ureditev ponovno vrniti v stanje pred letom 2022.
Jure Klobčar

Eden teh, ki bo moral davčne inšpektorje prepričati, da deleža v svojem podjetju ni prodal zgolj zato, da bi plačal manj davka, je tudi Marko Lotrič, aktualni predsednik državnega sveta. Ta je 13. decembra 2022, dva tedna pred začetkom veljavnosti Boštjančičeve davčne reforme, svojemu podjetju Lotrič Meroslovje prodal skoraj 25-odstotni delež. Cena: 2,8 milijona evrov.

Toda več podatkov nakazuje na to, da ni šlo za odločitev iz "razumnih poslovnih razlogov", zaradi česar utegne Lotrič plačati 700 tisoč evrov davka. Lotričevo podjetje namreč za to operacijo ni imelo dovolj lastnega denarja. Za financiranje odkupa deleža od Lotriča je moralo najeti bančno posojilo v višini 2,8 milijona evrov. To je enako kupnini, ki jo je plačalo za Lotričev delež.

Podjetje Lotrič Meroslovje bo posojilo odplačevalo do leta 2026, torej do parlamentarnih volitev, na katerih bo Lotrič po napovedih kandidiral z lastno politično stranko. Ta se bo, kot je pred časom pojasnil Lotrič, zavzemala za interese gospodarstva.

Finančna uprava že izvaja nadzore pri tako realiziranih odkupih lastnih poslovnih deležev in bo v primeru ugotovljenega izogibanja namenu davčnih predpisov ukrepala.
Finančna uprava že izvaja nadzore pri tako realiziranih odkupih lastnih poslovnih deležev in bo v primeru ugotovljenega izogibanja namenu davčnih predpisov ukrepala.
Žiga Živulović Jr./BOBO

Preberite še:
Davčni inšpektorji nad množična neobdavčena izplačila podjetnikov

Podjetju naložil velikansko finančno breme

S tem poslom je Lotrič svojemu podjetju naložil velikansko finančno breme. Znesek, ki ga je podjetje konec leta 2022 izplačalo Lotriču, je namreč praktično enak vsoti dobičkov, ki jih je ustvarilo v obdobju od 2014 do 2022, torej v devetih letih pred tem. Od oktobra lani obrestna mera za posojilo, najeto za odkup deleža, znaša šestmesečni euribor z 2,5-odstotnim pribitkom. To trenutno pomeni 5,5 odstotka obresti.

Podjetje Lotrič Meroslovje je po podatkih EBONITETE.SI samo lani za obresti plačalo okoli 200 tisoč evrov. V letošnjem letu pa bo ta številka še višja. Za primerjavo: lani je iz poslovanja ustvarilo 452 tisoč evrov dobička iz poslovanja.

Za nameček je podjetje že manj kot leto dni po izplačilu potrebovalo dodaten kapital. Pred letom dni je namreč Lotrič s spremembo statuta podjetja omogočil, da bo lahko vanj vplačal 1,8 milijonov evrov kapitala. Ta denar si bo lahko kadarkoli neobdavčeno izplačal iz podjetja.

"Mi smo po zakonu plačali vse davke, denar pa bo šel v razvoj in raziskave. Takšne odločitve v našem podjetju komuniciramo z vsemi zaposlenimi. Morda pa gospodarstveniki in podjetja bolje vedo, v katero smer je treba vlagati denar, kot pa integralni proračun," je januarja lani za Večer dejal Lotrič.

Poslovni rezultati podjetja Lotrič Meroslovje

/
/
Ebonitete.si

Ko Lotrič optimizira davke, mu država priskoči na pomoč

Dva meseca pozneje pa je Lotrič za N1 dejal, da je "trdno prislužen denar na varnem mestu in pripravljen za naslednjo generacijo, da ga pravilno investira v razvoj podjetja". "Dobiček je gonilo razvoja tako podjetja kot družbe in posameznika. Če je denar, se ta lahko namenja za razvoj in za različne pomoči, brez dobička pa gre za životarjenje," je dejal Lotrič in dodal, da se sam ne šteje za "nikakršnega milijonarja".

V istem času se je Lotrič umaknil s položaja direktorja, saj je bil izvoljen za predsednika državnega sveta. Vodenje podjetja so prevzeli člani njegove družine, ki jim je že pred tem prepustil dobro tretjino lastništva. Že zato bo Lotrič težko prepričal Furs, da je podjetje odkupilo njegov delež zato, da bi ga morda pozneje odkupili ali prevzeli njegovi sorodniki.

Medtem, ko je Lotričevo podjetje optimiziralo davke in se zaradi tega tudi dodatno zadolževalo, mu je na pomoč priskočila država. Samo od ministrstva za gospodarstvo je v zadnjih dveh letih prejelo za več kot 400 tisoč evrov dotacij za "eksperimentalni razvoj". V tem času mu je država skupaj odobrila za več kot pol milijona evrov pomoči.