Državna renta za brata poslanke Alenke Jeraj

Študijski center za narodno spravo (SCNR) je javni zavod, ki se ukvarja s preučevanjem komunističnih zločinov v obdobju na območju Slovenije med drugo svetovno vojno in po njej. V krogih nekaterih zgodovinarjev velja za podaljšek SDS, med njegovimi hišnimi dobavitelji pa lahko najdemo tudi sorodnike poslancev te stranke.

Že skoraj deset let tako za sistemsko podporo in vzdrževanje računalniške opreme na študijskem centru za narodno spravo skrbi Andrej Jeraj, brat dolgoletne poslanke SDS Alenke Jeraj. Februarja letos se je njegova pogodba iztekla, zato so se v centru, ki ga vodi Tomaž Ivešić, s povpraševanjem obrnili še na dva druga ponudnika. 

Čeprav je eden od njiju oddal cenejšo ponudbo kot Jeraj, pa je posel dobil slednji. Kako je to mogoče?

Preberite še:
Kako Uroš Urbanija deli državni denar prijateljem iz SDS

Direktor "podedoval" pogodbo od bivše vidne članice SDS

Študijski cener za narodno spravo je leta 2008 ustanovila prva Janševa vlada. Že kmalu zatem je njegova direktorica postala Andreja Valič Zver, nekdanja članica izvršilnega odbora stranke SDS in soproga dolgoletnega evropskega poslanca Milana Zvera. Ko je vlado vodil Marjan Šarec, je hotel center ukiniti, vendar takratna in sedanja pravosodna ministrica Andreja Katič po njegovih navedbah tega ni izpeljala do konca.

Valič Zver se je jeseni 2020 poslovila od položaja zaradi očitkov o previsoki plači. Kot vršilec dolžnosti direktorja jo je zamenjal zgodovinar Tomaž Ivešić, ki so mu nato zaupali poln mandat čelu SCNR. Ivešić je lani prišel še do ene funkcije. Imenovali so ga za dekana Fakultete za slovenske in mednarodne študije Nove univerze, ki je v lasti Petra Jambreka, dolgoletnega ideologa SDS.

Ivešić je od Valič Zver "podedoval" tudi pogodbo z bratom poslanke SDS. Podjetje Namestu, ki ga je vodil Jeraj, so na centru za izvajalca izbrali v postopku s pogajanji, posel pa je dobil, ker je ponudil najnižjo ceno. V obdobju od 2016 do 2023 so mu izplačali več kot 120 tisoč evrov. 

Julija 2023 je Jeraj po poročanju portala Oštro odprl podjetje X servis, ki izvaja iste storitve kot podjetje Namestu. Oktobra, dobra dva meseca po tem, je to podjetje prevzelo pogodbene obveznosti podjetja Namestu in sklenilo pogodbo s SCNR. 

Preberite še:
Tako je šef Ukoma svojim razdelil deset tisoče evrov

Ni odločala cena, ampak "dosedanje delo"

Podjetje X Servis, ki nima nobenega zaposlenega, je v slabih dveh letih od SCNR prejelo 26 tisoč evrov. V lanskem letu je imelo dobrih 140 tisoč evrov prihodkov in 17 tisoč evrov dobička.

Novembra lani, še preden bi se iztekla pogodba, so na SCNR šli v postopek evidenčnega naročila. Trem ponudnikom so poslali povpraševanje za informativno ponudbo za storitev strokovne tehnične podpore, servis, nadzor in vzdrževanje za varno in neprekinjeno delovanje strojne in programske opreme. 

Vsi trije so se tudi odzvali:

- MegaSbajt Sebastjan Sumina s.p. je oddalo ponudbo, vredno 500 evrov na mesec,

- podjetje Em-Soft Sistemi iz Sežane je oddalo ponudbo, vredno 1.010 evrov na mesec,

- Jerajevo podjetje X servis pa je oddalo ponudbo, vredno 560 evrov na mesec.

"Ponudniki so se najbolj razlikovali v odzivnem času, številu ur za mesečni pavšal in končni ceni za ponujene storitve. Pri izbiri ponudnika je bila upoštevana ekonomsko najugodnejša ponudba," so pojasnili na SCNR. 

Kljub temu so izbrali podjetje X servis, ki je bilo dražje od MegaSbajta. Zakaj? "Poleg konkurenčne cene je bilo pri izbiri upoštevano tudi dosedanje delo in uspešno sodelovanje s podjetjem X servis, ki zagotavlja zaupanje in varnost IT storitev," so dodali.

Bratovega podjetja ni razkrila parlamentu

Februarja letos je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) Alenki Jeraj izrekla opomin zaradi kršitve zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Razlog: kot poslanka državnemu zboru v zakonsko določenem rok ni posredovala podatkov o podjetju v lasti njenega brata. 

Alenka Jeraj je sicer dolgoletna članica in poslanka SDS. Kariero je začela v podmladku stranke, Slovenski demokratski mladini (SDM), ki ga je vodila med letoma 2001 in 2006. Prvič je bila v državni zbor izvoljena leta 2004, med letoma 2014 in 2017 pa je bila generalna sekretarka SDS. 

V zadnjih letih je v širši javnosti v zvezi z Alenko Jeraj najbolj odmevalo, ko je leta 2021 po pomoti razkrila, da na družbenem omrežju X (nekdanjem Twitterju) uporablja dva profila: enega pod svojim imenom, drugega pa pod skritim psevdonimom Kopriva.