Serijske podražitve velikih državnih infrastrukturnih projektov, do katerih je prišlo z državno odobritvijo več milijonov vrednih aneksov, so se prelile v rekordne rezultate največjih slovenskih gradbenih podjetij.
Do zdaj javno objavljeni podatki o njihovem poslovanju namreč razkrivajo, da jih je velika večina lani ustvarila višje prihodke in dobičke. Nekateri so dosegli najboljše rezultate v zgodovini. To jim je uspelo tudi zato, ker jim je država izplačala dodatna sredstva za gradbena dela, ki so jih že izvedli leto dni ali celo več nazaj. Uradno so jih prejeli zato, ker so se v vmesnem času podražili materiali in zvišali stroški dela. Toda podatki kažejo na to, da smo z davkoplačevalskim denarjem reševali tudi njihove dobičke.
Samo direkcija za infrastrukturo in Družba za avtoceste (Dars) sta lani odobrila skoraj 200 aneksov. Šest največjih je bilo skupaj vrednih okoli 37 milijonov evrov (z DDV). Gradbinci, ki so si razdelili ta denar, pa so ustvarili več kot 60 milijonov evrov čistega dobička. Ta je bil za skoraj 14 milijonov evrov oziroma tretjino višji od "plusa" iz leta 2022, pri čemer nekateri gradbinci lanskih rezultatov še niso javno objavili.
Kdo je torej dobil največ aneksov, kdo je beležil najvišje dobičke in kdo si jih je tudi izplačal?
Preberite še:
Na Darsovem razpisu za 10.000 evrov premagali konkurenta, zdaj dobili 8-milijonski aneks
Z delom za državo do poslovnih rekordov
Dvanajst gradbenih podjetij, ki letno dosegajo več kot 50 milijonov evrov prometa in so že javno objavili rezultate, je v lanskem letu po podatkih ebonitete.si skupaj ustvarilo 1,5 milijarde evrov prihodkov, kar je 200 milijonov evrov oziroma 17 odstotkov več kot v letu 2022. Njihov čisti dobiček se je zvišal z 48 na slabih 62 milijonov evrov.
Najvišji dobiček, nekaj manj kot 19 milijonov evrov, je lani ustvaril CGP. Prihodki novomeškega gradbinca, ki zaposluje okrog 580 ljudi in ga lastniško obvladuje Dari Južna, so ostali nespremenjeni pri 234 milijonih evrov, a se je njegov končni rezultat izboljšal za 2,5 milijona evrov.
Visoka rast je uspela tudi VOC Celje, ki ga obvladujeta Janez Škoberne in Roman Moškotevc. Njegovi prihodki so se skoraj podvojili z 58 na 103 milijone evrov, čisti dobiček pa je bil štirikrat višji kot leta 2022 in je presegel sedem milijonov evrov. Veliko večino tega so mu prinesli posli za državno direkcijo in Dars, nekaj malega pa je delal še za celjsko in nekatere druge občine.
Rezultate so krepko izboljšali tudi v Železniškem gradbenem podjetju (SŽ - ŽGP), ki je v večinski lasti Slovenskih železnic in kot partner sodeluje pri praktično vseh velikih poslih na drugem tiru, pa tudi Riko Janeza Škrabca in avstrijski Strabag. Medtem je Kolektor Koling, ki je del idrijske skupine Kolektor, ustvaril nekoliko nižji dobiček kot v letih 2021 in 2022, a je treba poudariti, da je lanski še vedno eden najvišjih v zgodovini podjetja.
Poslovni rezultati največjih gradbenih podjetij (v evrih)
Omenimo še podjetje Makro 5, ki se poteguje za številne državne projekte, v veliki konkurenci pa je običajno med najcenejšimi. To se pozna tudi na rezultatih. Njegovi prihodki so se lani zvišali z 80 na 93 milijonov evrov, čisti dobiček pa se je prepolovil z dveh na en milijon evrov.
Nekateri so si dobičke tudi izplačali. CGP je že lani svojim delničarjem nakazal za več kot 16 milijonov evrov bruto dividend, letos pa dodatnih nekaj manj kot 13 milijonov evrov. Za druge gradbince podatki niso na voljo, saj večina ni (več) organizirana kot delniška družba in bodo morebitna izplačila razvidna šele po objavi revidiranih letnih poročil.
Preberite še:
Alenka Bratušek ima problem: cene njenih projektov gredo v nebo
Največja rast dobička je bila v gradbeništvu
Da so slovenska gradbena podjetja ustvarila izjemne rezultate, potrjujejo tudi podatki Ajpesa. Tako so se celotni prihodki v panogi lani povečali za 19 odstotkov, na dobrih devet milijard evrov. Neto čisti dobiček se je povečal za kar 33 odstotkov, na dobrih 386 milijonov evrov, neto dodana vrednost na zaposlenega pa je bila višja za 21 odstotkov in je znašala 45.629 evrov.
Vse to je seveda posledica večje aktivnosti v gradbeništvu, pri čemer prednjačijo državni projekti, natančneje gradnja železniške in cestne infrastrukture. Državne naložbe so lani predstavljale okrog 70 odstotkov investicij v gradbeništvu. Po podatkih Sursa se je tako vrednost gradbenih del v primerjavi z letom 2022 zvišala za dobrih 19 odstotkov. Pri specializiranih gradbenih delih je bila rast 30,8-odstotna, pri gradbenih inženirskih objektih 19,8-odstotna in pri stavbah 10,6-odstotna. Pri tem gradbinci poudarjajo, da ima njihova panoga zelo velike multiplikativne učinke na druge veje gospodarstva.
Pomemben del so k boljšim rezultatom gradbincev prispevale tudi podražitve obstoječih projektov. Po podatkih, ki smo jih v zadnjih dneh analizirali v uredništvu, sta samo ministrstvo za infrastrukturo, ki ga vodi Alenka Bratušek, in njegova direkcija v lanskem letu odobrila okoli 70 aneksov. Z njimi sta podaljšala izvedbo, plačala dodatna in nepredvidena dela ali pa zagotovila dodatna sredstva zaradi podražitev. Na Darsu, ki ga je do novembra lani vodil Valentin Hajdinjak, nasledil pa ga je David Skornšek, je bilo tovrstnih aneksov več kot sto.
Preberite še:
Nekoč smo imeli tajkune. Zdaj okrog javnih milijard nastaja oligarhija.
Kdo je dobil najvišje anekse
Največji aneks, ki ga je odobrila direkcija, je bil vreden kar 18 milijonov evrov. Dobil ga je konzorcij Pomgrada, Kolektor Kolinga, SŽ-ŽGP, GH Holdinga in Gorenjske gradbene družbe (GGD). Ta je bil leta 2019 izbran za izvajalca gradnje železniškega odseka Počehova-Pesnica med Mariborom in mejo z Avstrijo, ki velja za trenutno drugi največji železniški projekt v državi – takoj za gradnjo drugega tira med Divačo in Koprom.
Zmagal je, ker je edini ponudil ceno, nižjo od referenčne. Ta je znašala 101 milijona evrov, ponudba izbranega konzorcija pa je bila vredna 100,96 milijona evrov ali natanko 36.566 evrov manj. Kot smo poročali, je direkcija izvajalcem del že sredi lanskega leta priznala za tri milijone evrov nepredvidenih del. Konec leta pa jim je priznala še nekajkrat vrednejšo podražitev stroškov gradbenega dela.
Med večjimi aneksi, ki jih je odobrila direkcija, so še:
- 12,7 milijona evrov dodatnih plačil, ki jih je dobil Riko pri nadgradnji železniškega vozlišča in postaje na Pragerskem,
- dobra dva milijone evrov, ki jih je prejel Kolektor Koling pri nadgradnji železniške proge Ljubljana - Sežana na odseku Ljubljana - Brezovica. Že konec leta 2022 je sicer dobil dodatnih okoli tri milijone evrov,
- okoli 750 tisoč evrov, ki so jih za nadgradnjo železniške postaje Grosuplje prejeli CGP, GH Holding in podjetje MM SVTK.
