Slovenec v povprečju zavrže okoli 78 kilogramov hrane

Vlada je 24. april za slovenski dan brez zavržene hrane razglasila leta 2023, in sicer na pobudo partnerjev projekta, ki ozavešča javnost in izvaja aktivnosti za zmanjševanje količin zavržene hrane - Lidla Slovenija, programa Ekošola, Ekologov brez meja, Zveze prijateljev mladine Slovenije, podjetja TAM-TAM, ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Etri skupine z Mini tovarno. Prvi slovenski dan brez zavržene hrane je bil leta 2021.

Koliko hrane zavržemo v Sloveniji?

V Sloveniji smo leta 2023 zavrgli povprečno 78 kg hrane na prebivalca. Največ se je je zavrglo v gospodinjstvih (44 %), sledile so dejavnosti, povezane z gostinstvom in strežbo hrane (34 %), kažejo podatki Statističnega urada RS. 

V Sloveniji je leta 2023 nastalo nekaj manj kot 165.000 ton odpadne hrane ali skoraj 78 kg na prebivalca. Po SURS-ovi oceni je užitni del obsegal 29 kg ali 37 % skupne količine, preostalih 49 kg ali 63 % pa je bil neužitni del, kot so olupki, kosti, koščice, jajčne lupine in podobne snovi, ki jih ni mogoče uporabiti za prehrano ljudi.

Največ odpadne hrane nastane v gospodinjstvih

Predlani je ta delež znašal 44 % oziroma 72.000 ton. Prebivalec je tako doma zavrgel v povprečju 34 kg hrane, pri čemer je je bilo užitne tretjino oz. 11 kg.

V dejavnostih, povezanih z gostinstvom in strežbo hrane, je nastala tretjina vse odpadne hrane, tj. 56.000 ton ali 26 kg na prebivalca. Največ, 52 %, se je je zavrglo v restavracijah in gostilnah, v osnovnih šolah in vrtcih 11 %, v hotelih in podobnih nastanitvenih obratih 8 %, v bolnišnicah in domovih za starejše pa 7 %. Preostalih 22 % je bilo zavrženih v drugih dejavnostih, povezanih s pripravo in strežbo hrane.

Najmanj, 22 % ali 37.000 ton hrane se je zavrglo v prvih dveh členih prehrambne verige. Tako je v proizvodnji hrane (vključno s primarno proizvodnjo) nastalo 22.000 ton odpadne hrane ali 10 kg na prebivalca. Preostalih 15.000 ton hrane oz. 7 kg na prebivalca pa se je zavrglo v distribuciji in trgovini z živili.

Gospodinjstva v članicah EU

Po zadnjih podatkih Eurostata je bilo leta 2022 v članicah EU zavržene povprečno 129 kg hrane na prebivalca, od tega nekaj več kot polovica v gospodinjstvih (68 kg). Najmanj odpadne hrane na prebivalca je v gospodinjstvih nastalo v Španiji (26 kg), sledili sta Slovenija (33 kg) in Bolgarija (41 kg), največ pa na Portugalskem (123 kg), v Italiji (100 kg) in Romuniji (99 kg).

Posvet za vse, ki želijo zmanjšati količine odpadne hrane, izboljšati odnos do hrane in spremeniti navade

Pobudniki slovenskega dneva brez zavržene hrane tudi letos pripravljajo številne aktivnosti, povezane s preprečevanjem nastajanja odpadne hrane. Glavnina dogajanja, letos pod sloganom "Hranozavest nas povezuje", je načrtovana za 24. april, ko uradno obeležujemo slovenski dan brez zavržene hrane, sicer pa je ves april posvečen ozaveščanju o odgovornem ravnanju s hrano za čim manj odpadne hrane in uravnotežen življenjski slog.

Tako danes med drugim v Ljubljani pripravljajo tudi posvet z naslovom Spoštujmo hrano, spoštujemo planet, ki ga organizirajo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ministrstvo za okolje, prostor in energijo ter Ekologi brez meja, uvodna nagovora bosta imela tudi državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ervin Kosi ter državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl.

Pridružite se akciji izpolnjevanja kuhinjskih dnevnikov odpadne hrane

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je  v okviru projekta Life IP Care4Climate že včeraj zagnalo pomladno akcijo izpolnjevanja kuhinjskih dnevnikov odpadne hrane. Namen tovrstnega zbiranja podatkov je boljše razumevanje prehranskih navad in oblikovanje učinkovitih ukrepov za zmanjšanje količin odpadne hrane v državi. Akciji, ki bo trajala do 23. maja, se lahko gospodinjstva pridružijo prek spletne aplikacije na strani dnevniki.samo1planet.si, s tem pa tudi podprejo slovenski dan zavržene hrane, ki ga obeležujemo danes.