Je Cigler Kralj, ki je v Bruslju prikimal ostrim rezom v pokojnine, zdaj izgubil spomin?

Dva dni po našem razkritju, da se je prejšnja vlada pred štirimi leti v Bruslju zavezala k izpeljavi pokojninske reforme, ki bi v pravice upokojencev zarezala precej bolj od sedaj predlagane, se je nanj javno odzval tedanji minister za delo Janez Cigler Kralj. 

Kot smo poročali, je njegova ekipa v pogovorih z Evropsko komisijo leta 2021 pristala na projekcije, ki so bile zelo črnoglede in kot take za Slovenijo izrazito neugodne. V pokojninski blagajni, iz katere bo šlo letos za pokojnine sedem milijard evrov, bi morala v 10 letih najti za okoli 700 milijonov evrov prihrankov, v 20 letih pa 1,4 milijarde evrov. Za toliko bi morali vsako leto zmanjšati izdatke za pokojnine. Te prihranke bi lahko Slovenija ali s podaljšanjem upokojitvene dobe na več kot 40 let ali zniževanjem pokojnin.

Če bi te projekcije obveljale, bi torej morala Slovenija izpeljati precej bolj radikalno reformo od sedanje. Toda po zamenjavi oblasti so se projekcije izkazale za pretirane. Nova pogajalska ekipa ministrstva pa je Bruselj uspela prepričati, da jih popravi v prid naše države.

Kako torej Cigler Kralj pojasnjuje takratno dogajanje okrog projekcij? Zakaj so te ključnega pomena pri odločanju o tem, kako globoki bodo rezi v pokojnine? In zakaj je Cigler Kralj kljub temu prepričan, da bi sam na oblasti izpeljal pokojninsko reformo, ki bi bila bistveno boljša od sedanje? 

Preberite še:
Bruselj nam je želel drastično zrezati pokojnine, Janševa vlada pa ni imela nič proti

Uradniki in strokovnjaki nezadovoljni, a Slovenija pod Cigler Kraljem ni šla v boj z Brusljem

Na vprašanje, zakaj Slovenija že v njegovem mandatu ni dosegla popravkov črnogledih projekcij, ki jih je v Bruslju pripravila delovna skupina za staranje prebivalstva (AWG), je Cigler Kralj včeraj odgovoril, da "je demografija eksaktna veda, ki temelji na podatkih in številkah". 

"Projekcije se spremenijo, če se spremenijo vhodni elementi in ne, če se menja minister. Če je torej prišlo do objektivnih sprememb, je torej logična posledica, da so se spremenile tudi projekcije," je dejal. Kot je mogoče razumeti nekdanjega ministra, so se projekcije spremenile avtomatično, neodvisno od pogovorov med EU in posamezno državo članico.

Toda to ne drži. Že v sredo smo namreč poročali, da težava ni bila v podatkih, ampak v modelu, na katerem so temeljile projekcije. Z njimi so bili že leta 2021 odkrito nezadovoljni nekateri državni uradniki in strokovnjaki, ki so sodelovali pri oblikovanju napovedi za Slovenijo.

Šele po zamenjavi oblasti so na ministrstvu natančneje preučili model in ugotovili, da zajema več napačnih predpostavk. Slovenska stran je recimo vztrajala, da bodo morale zaradi poznega vstopa mlajše generacije zavarovancev delati do višje starosti že brez reforme. S temi in drugimi popravki modela se je bruseljska delovna skupina po pogovorih s slovensko stranjo strinjala. 

Preberite še:
Se je Janša, ko je bil na oblasti, res boril za upokojence? Številke kažejo, da ne.

Zakaj so projekcije ključnega pomena za reformo

Bistvo: o spremembi modela bi se lahko Slovenija brez težav pogajala že v času, ko je ministrstvo vodil Cigler Kralj, a tega ni storila. Zakaj ne, še vedno ni jasno.

Zakaj bi bilo to izboljšanje projekcij že takrat pomembno? Ker so na projekcijah, ki jim je leta 2021 prikimalo ministrstvo, temeljili predlogi Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o obsegu izvedbe pokojninske reforme v Sloveniji. Zanjo so v OECD celo pripravili že izhodišča: 

- najnižja upokojitvena starost bi se s 60 let morala dvigniti na vsaj 62 let, pokojninska doba pa s 40 let na 42 let.

- znižanje indeksacije, in sicer tako, da bi se pokojnine usklajevale le z inflacijo.

- pri izračunu pokojnin bi se namesto najboljših zaporednih 24 let dela upoštevala celotna delovna doba.

Tem predlogom ministrstvo, ko ga je vodil Cigler Kralj, ni nasprotovalo. Ravno obratno, tik pred parlamentarnimi volitvami leta 2022 je predloge OECD pozdravilo in dodalo, da gre za dobra izhodišča.

Preberite še:
Kdo vam laže? Pavel Rupar. #analiza

Nekdanji minister o reformi: gre za kozmetične popravke

Po tem, ko je Slovenija po letu 2022 ponovno odprla pogajanja z Brusljem in lani uspela doseči popravke projekcij v svoj prid, bo lahko zavezo o izvedbi pokojninske reforme izpolnila že s precej manjšimi posegi v pravice upokojencev kot po prvotnem scenariju iz leta 2021.

Po predlogu novele, dogovorjenem s sindikati in delodajalci, se bo upokojitvena starost postopno podaljševala in bo od leta 2035 za dve leti daljša kot zdaj. Obdobje za izračun bo po novem 40 in ne več 24 najugodnejših let zavarovanja. Obenem se bo odmerni odstotek za polno dobo povečal na 70 odstotkov.

Toda Cigler Kralj sedanjo predlagano reformo označuje kot "kozmetične popravke". Sam bi "podaljšanje obdobja zajetih plač kombiniral z drugimi nujnimi ukrepi, ki bi prinesli stabilnost in večje zaupanje v pokojninski sistem". Med temi so:

- uvedba drugega pokojninskega stebra (dodatno varčevanje posameznikov),

- uvedba dvojnega statusa (kdor izpolni upokojitveno starost, poleg plače dobi polno pokojnino),

- pokojninsko blagajno bi očistili tako imenovanih socialnih izdatkov.

Medtem ko bi drugi ukrep dodatno obremenil pokojninsko blagajno in s tem še povečal potrebe po iskanju prihrankov, velja opozoriti, da drugi pokojninski steber v Sloveniji poznamo že več kot 20 let. Leta 1999 ga je uvedla Ropova reforma, ki je drastično znižala odmerne odstotke.

Cigler Kralj je imel verjetno v mislih enega od predlogov NSi iz časa vlade Mira Cerarja, po katerem bi bila podjetja prisiljena plačevati premije za dodatne pokojnine svojih zaposlenih, država pa bi vse skupaj spodbujala z davčnimi olajšavami. Temu sicer nasprotujejo v gospodarstvu, kjer vztrajajo, naj bo drugi steber še naprej prostovoljni osnovi.

Se je pokojninska reforma res začela že pod Janševo vlado?

Nekdanji premier Janez Janša je konec septembra 2020 napovedal, da se pokojninske reforme v njegovem mandatu ne bodo lotili, saj da čas zanjo ni primeren". 

Toda Cigler Kralj nam je včeraj zatrdil, da ta trditev ni točna. Poudaril je, da je ministrstvo že v njegovem mandatu začelo konkreten proces priprave reforme. To pa je, tako Cigler Kralj, omogočilo tudi črpanje sredstev iz sklada Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), po katerem je Slovenija upravičena do 2,5 milijarde evrov denarja za blažitev posledic pandemije.

A to po javno dostopnih podatkih ne drži. Država članica lahko namreč začne ta denar črpati šele, ko pri pokojninski reformi doseže tri mejnike. Najprej mora socialnim partnerjem predstaviti izhodišča, usklajena z Evropsko komisijo, nato pa sprejeti zakon na vladi in v parlamentu. Nič od tega pa se v Sloveniji ni zgodilo pred letom 2023.