Sumijo, da so na ministrstvu za zdravje razpis napisali za vnaprej izbrano IT podjetje

Slovenija ima za digitalizacijo zdravstva na voljo 83 milijonov evrov evropskega denarja. Uporabila ga bo lahko, če bo do konca leta 2026 izpeljala številne projekte. Toda pri enem od teh se zapleta, pojavljajo pa se tudi očitki o favoriziranju vnaprej izbranega ponudnika.

Gre za 10 milijonov evrov vreden projekt vzpostavitve tako imenovanega elektronskega kartona (eKartona), ki bo vse bolnikove podatke združil v eno bazo. Vanj bo lahko vstopal tudi sam pacient, zdravniku pa bodo na vpogled zgodovina bolezni, alergije, predhodne terapije, ki se bodo vpisovale prek terapevtskega lista. Vse to bi olajšalo in pospešilo obravnavo pacientov v javni mreži.

Ministrstvo za zdravje, ki ga vodi Valentina Prevolnik Rupel, je na javni razpis, sestavljen iz več sklopov, prejelo ponudbe štirih različnih podjetij, ki jih trenutno pregleduje. A več ponudnikov je že pred oddajo ponudb opozarjalo na nenavadno stroge in ozko določene razpisne pogoje. Ti so očitno pisani na kožo podjetju Better, enemu od največjih ponudnikov IT rešitev slovenskemu zdravstvu. Lastnik podjetja Better je Tomaž Gornik, nekdanji tesni poslovni partner Andreja Marčiča, ustanovitelja skupine Marand, prav tako enega največjih dobaviteljev našega zdravstva. 

Kaj naj bi bilo sporno v pogojih razpisa? Kaj o teh očitkih pravijo na ministrstvu za zdravje? In zakaj se jim z izvedbo projekta mudi?

Preberite še:
Nova afera na UKC: to je podjetje, ki naj bi mu prilagodili razpis

Zahtevali certifikat, ki ga ima le eno podjetje

V strategiji digitalizacije slovenskega zdravstva iz novembra 2022 je eKarton naveden kot nekakšno vozlišče vseh storitev platforme e-zdravje. Na ministrstvu so se zato skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ) odločili, da bodo zasnovali integracijski sistem, prek katerega bodo lahko javne zdravstvene ustanove dostopale do centralnega registra podatkov o pacientih.

Že lani septembra so šli v "predhodno preverjanje trga". S tem so želeli bolje razumeti "pričakovanja, zmogljivosti in sposobnosti dobaviteljev", obenem pa pridobiti predloge za pripravo javnega naročila za izbiro izvajalca. Tega so objavili v začetku letošnjega marca, razdelili pa so ga na devet sklopov. Najprej bo ministrstvo ocenilo, kdo med njimi je sploh sposoben izpeljati projekt, nato pa oddalo posamezne posle.

Toda že nekaj dni dni po objavi razpisa so potencialni ponudniki začeli opozarjati na domnevno sporne razpisne pogoje. Večino je zmotilo, da so na ministrstvu pri enem izmed ključnih sklopov, poimenovanem "koordinacija projekta in skupni gradniki", od ponudnikov zahtevali, da imajo dva strokovnjaka s področja modeliranja podatkov v zdravstvu. 

Natančneje, oba bi morala imeti certifikat "Open EHR recognised educator". A tega ima po javno dostopnih podatkih na celem svetu le osem ljudi. Dva od teh sta zaposlena v Sloveniji in to v podjetju Better. 

Preberite še:
Sum prirejanja razpisov v UKC: šef IT v službo k dobavitelju

Ministrstvo: Ne favoriziramo nikogar. Ponudniki: To ne drži.

Res je, da so lahko ponudniki, ki ne zaposlujejo ljudi s tem statusom, na razpisu predložili tudi katerega od drugih enakovrednih certifikatov. Toda iz razpisne dokumentacije ni mogoče ugotoviti, kateri certifikati po oceni ministrstva sodijo v isto kategorijo. Breme dokazovanja, da imajo ustrezen certitifat, torej enak tistemu, ki ga imajo v podjetju Better, je tako na ponudnikih. 

Kljub temu na ministrstvu zatrjujejo, da na razpisu niso favorizirali nikogar. "Očitek zavračamo. V zvezi z javnim naročilom smo prejeli revizijski zahtevek, ki smo ga zavrnili, in v odločanje odstopili na Državno revizijsko komisijo," so dodali. Poslalo ga je podjetje Endava, ki je pred dnevi sprožilo spor pred Državno revizijsko komisijo. Kaj vse očita ministrstvu, za zdaj uradno ni znano. 

Viri blizu ministrstva so nam sicer zatrdili, da na slovenskem trgu ni veliko podjetij, ki bi bila sposobna izpeljati takšen projekt v tako kratkem času. Poleg tega naj bi imelo podjetje Better bolj sodobne rešitve od konkurentov. Toda drugi ponudniki so očitno drugačnega mnenja. 

V pripombah k razpisu so opozarjali, da je "Open EHR kljub tehnični bogatosti izredno nerazširjen standard". "Od leta 2012 do sedaj so ta standard v parcialnih rešitvah v Evropi uporabili le na Norveškem, v Kataloniji in Sloveniji, v svetu pa še v Angliji in Avstraliji. Rešitve pa so po navadi parcialne med nekaj ustanovami in ne nacionalne. Razlog slabe razširjenosti standarda gre iskati v kompleksnosti in togosti ter posledično časovni potratnosti dela, ki ga narekuje," je opozoril eden od njih.

Preberite še:
Razkrivamo: komu so šli milijoni za krajšanje čakalnih vrst

Zakona o digitalizaciji še ni. Nasprotujejo mu sindikati.

Podjetje Better je sicer z javnimi naročniki od leta 2020 opravilo za več kot 12 milijonov evrov poslov. To je dobra četrtina vseh njegovih prihodkov v tem času. Njegova največja naročnika sta NIJZ in Onkološki inštitut Ljubljana.

Že pred letom dni pa smo poročali, da so v UKC Ljubljana zaustavili dva milijona evrov vreden razpis, ker so ugotovili, da favorizira podjetje Better. Šlo je za javno naročilo za nabavo demografskega strežnika, ki je namenjen zbiranju medicinskih in drugih podatkov o pacientih in njihovih obravnavah v različnih zdravstvenih ustanovah. Razpis naj bi vseboval nekatere pogoje, ki bi jih lahko v najboljšem primeru izpolnila le dva ponudnika. To sta podjetji Better in Parsek, ki že več let delujeta kot strateška partnerja na področju IT v zdravstvu. 

Celoten projekt vzpostavitve eKartona bi se moral po dostopnih informacijah začeti v juliju, dokončan pa bi moral biti v 12 mesecih. V tem času bodo morali različni izvajalci povezati osem različnih področij. Ali in kako bo na roke vplival postopek pred Državno revizijsko komisijo, za zdaj ni znano.

Da se jim na ministrstvu mudi, pa kaže dejstvo, da so se projekta lotili še pred sprejemom zakona o digitalizaciji zdravstva, ki bi moral dajati pravno podlago projektu eKarton. O predlogu zakona so socialni partnerji nazadnje razpravljali konec marca, a je bila seja Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) takrat prekinjena zaradi nasprotovanja sindikatov. Ti ne želijo, da bi z digitalnimi podatki upravljala gospodarska družba, temveč institucija v državni lasti.

Preberite še:
Slovensko zdravstvo: javna dobrina ali vir dobička? #pismo