Znesek za malico pokrije pol meseca, topli obroki med službo postajajo luksuz

Trenutno najvišje neobdavčeno nadomestilo za prehrano znaša malo manj kot osem evrov, vendar ga pri nas ne dobijo vsi zaposleni. Javni uslužbenci na primer so pri sedmih evrih, najmanj, 5,6 evra na dan, pa za prehrano dobijo v gostinstvu. Ogledali smo, koliko si v resnici lahko privoščimo z denarjem, ki ga zaposlenim namenjajo delodajalci za dnevno prehrano ali po domače malico. Če vzamemo, da ima mesec v povprečju 22 delovnih dni, dobijo tudi z osmimi evri povrnjenih 176 evrov. Zneska, kot sta 154 evrov in 123, pa sta tudi povem realna.

Trgovina najcenejša, a najmanj kakovostna

Če bi se vsak dan prehranjevali le v trgovini in si kupili žemljico z nekaj salame in sadje, ali pa bi posegli po že narejenem sendviču, dosežemo določene razlike. Narejen sendvič stane v povprečju tri evre, torej lahko za 154 evrov na mesec kupimo 51 sendvičev. S tem zlahka pokrijemo delovni mesec, toda pri tem si niste kupili še ničesar drugega.

Malo ceneje je, če se odločite za klasično malico, »ali mi lahko prerežete žemljo«. Žemlja in salama vas bosta stala manj, a ne nujno. V Mercatorju na primer stane kajzerica 36 centov, in če vzamete dve, ste pri 72 centih. Dva evra je treba odšteti za deset dekagramov mortadele ter evro in pol za sir za dve žemlji. Tako smo presegli štiri evre, pri tem pa še niste ničesar popili. Gazirana sladka pijača stane okoli en evro, štiri jabolka 80 centov, in smo že presegli šest evrov. Na koncu to pomeni 25 takih malic, s čimer smo že nevarno blizu omenjenim 22 delovnim dnem.

Cene malic v gostilnah zelo različne

Naslednji korak je malica v gostilni. Tukaj cene segajo od osem pa do 12 evrov, odvisno od želja in ponudbe. Če vzamemo, da v povprečju malica stane 10 evrov, v bolj obljudenih gostilnah v centru mest še kakšen evro ali dva več, ponekod pa tudi manj. Jedi na žlico so pri nas vse bolj priljubljene, dobite jih že za manj kot osem evrov.

A če vzamemo povprečje 10 evrov in če bi vsak dan jedli v gostilni, to pomeni le 15 delovnih dni, preostalih sedem pa bi morali »pokrpati« v trgovini ali z doma pripravljeno hrano; ali pa bi si del zneska pokrili iz plače.

Še dražje je seveda naročilo z dostavo, na primer zelo priljubljeni Wolt. Tam so tako rekoč vse možnosti. Pice so od devet evrov dalje, testenine od 13, azijske jedi od 10 evrov. Za skorajda polno kosilo pa morate računati precej proti 20 evrom. To pomeni, da ste s 154 evri le pri desetih malicah na mesec. Strošek, ki ni zanemarljiv, saj se morate prebiti tudi skozi preostale delovne dni.

Jemo precej nezdravo

A ne le količina, težava je tudi kakovost prehrane. Kot pravi nutricionistka Mojca Cepuš, se v povprečju prehranjujemo precej nezdravo; vse več je debelosti, kar pri neuravnoteženi prehrani niti ni presenetljivo. »Pojemo veliko prazne hrane; najprej jemo v službi, praviloma hladno hrano, ko pa pridemo domov, jemo še enkrat, saj smo po malici kmalu spet lačni. Prav tako jemo veliko oziroma nismo pripravljeni plačati polne cene za zmeren obrok. Navajeni smo, da se najemo do sitega ali še malo čez, in to se nekje mora poznati.«

Nimamo časa za kaj drugega, ali pa smo sužnji navad. Sicer tudi kuhana malica vsebuje preveč soli ali maščob, težavne so razne omake in prelivi, ki vsebujejo ogromno kalorij. »Glede na potrebe jemo preveč. Radi tudi pravimo, da vsak dan jemo praznično hrano, pa so prazniki le enkrat na dva meseca,« pravi Mojca Cepuš.

Nič ne kaže na večje nadomestilo

Bi torej večje nadomestilo, ki bi pokrilo dejanske stroške prehrane, izboljšalo stanje? Verjetno ne, a to bi se vsekakor poznalo v žepih zaposlenih, inflacija in zvišanje cen življenjskih potrebščin pa tako iz meseca v mesec zmanjšuje realno vrednost nadomestila. Po nekaterih predlogih bi morali dobiti vsaj 10 evrov na dan za pokrijte obroka, nadomestila za prehrano pa se niso zvišala že od leta 2022. A očitno ne zaposleni ne nihče drug ne bije plat zvona.