Zgodba o diplomatih, ki jih je vlada v vrsti za cepljenje v nasprotju s priporočili zdravstvene stroke uvrstila v sam vrh seznama prednostnih skupin, dobiva nove razsežnosti.
Včeraj smo razkrili, da se bo v soboto na Stalnem predstavništvu v Bruslju cepilo 300 diplomatov, ostalih uslužbencev in članov njihovih družin. Prejeli bodo odmerek cepiva proizvajalca Pfizer/BioNtech, ki ga je država do zdaj namenjala za cepljenje starejših in kroničnih bolnikov. Danes pa so nam na ministrstvu za obrambo potrdili, da bo Slovenija odmerke tega cepiva v Bruselj prepeljala z državnim letalom falcon. Pošiljko bo na poti do letališča po naših informacijah spremljala Slovenska vojska.
Ko se bo letalo še isti dan vrnilo v Slovenijo, bo na njem tudi državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Jelko Kacin, sicer nacionalni koordinator za logistiko cepljenja. Po naših informacijah je prav Kacin uredil, da so prišli diplomati na vrsto za cepljenje pred starejšimi od 60 let in drugimi skupinami, ki jih covid-19 najbolj ogroža. Še več, Slovenija je verjetno edina država v EU, ki bo namesto njihovih matičnih držav prednostno cepila tuje diplomatske predstavnike na veleposlaništvih.
Preberite še:
Kdo je 300 prvorazrednih za cepljenje
Dokaz: diplomatov ne bi smeli cepiti s Pfizerjem
Kaj Kacin počne v Bruslju, smo včeraj popoldne preverjali v kabinetu predsednika vlade. Tri ure in pol letenja s cepivi v Bruselj in s Kacinom nazaj pa bo slovenske davkoplačevalce stalo najmanj 11.500 evrov. S tem denarjem bi lahko kupili 1000 dodatnih odmerkov cepiva BioNTech-Pfizer.
Kolikšna bo končna cena prevoza cepiva iz Ljubljane v Bruselj, bo znano po opravljenem letu, ko bodo na ministrstvu za obrambo pridobili vse račune za plačilo letaliških pristojbin ter morebitnih drugih stroškov. Pojasnili pa so, da znaša cena ure letenja s falconom za prevoz uslužbencev državnih organov 3.270 evrov. Po podatkih iz leta 2019 je bila stroškovna cena Falcona približno 4220 evrov na uro, kar bi naneslo slabih 15.000 evrov. Na letu iz Ljubljane v Bruselj bo šest potnikov z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ena potnica iz vojaške zdravstvene enote Slovenske vojske, in en potnik z ministrstva za zunanje zadeve.
Pri tem še vedno nihče ne zna pojasniti, kako je mogoče, da bodo diplomati prejeli cepivo Pfizer. Še v petek, 16. aprila, je namreč ministrstvo za zdravje vsem cepilnim centrom v Sloveniji poslalo dopis, s katerim je predpisalo, katera skupina ljudi je upravičena do katere vrste cepiva. V njem je državni sekretar Franc Vindišar navedel, da "se na podlagi veljavne nacionalne strategije cepljenja trenutno dostopna cepiva uporabljajo po naslednjih kriterijih":
1) Cepiva Pfizer in Moderna so namenjena za starejše od 60 let, maturante, ki še niso dopolnili 18 let, in posebej ranljive kronične bolnike.
2) Cepivo AstraZeneca pa je za vse druge, tudi za "diplomate in druge uslužbence ministrstva za zunanje zadeve in drugih ministrstev, ki potujejo zaradi predsedovanja EU" in "tuje diplomatske predstavnike v Republiki Sloveniji".
Preberite še:
Jelko Kacin je v strategijo cepljenja vrinil sebe in svoje
Neuradno: diplomati niso želeli AstraZenece
Zakaj torej država le teden dni pozneje diplomatom v Bruslju pošilja cepiva Pfizer in ne predpisane AstraZenece? "Kar se tiče diplomatov: ti so bili uvrščeni med prednostne skupine s sklepom vlade. Danes smo preverjali, kako je s tem. Po zagotovilu bo uporabljeno cepivo, ki bo na voljo. V navodilu je bilo sicer zapisano, da se bo uporabilo cepivo AstraZenece, ampak zdaj je tako, da bo uporabljeno cepivo, ki bo v času cepljenja na voljo. Tudi diplomati nimajo nobene rezervacije, da bi cepivo lahko izbirali," je na včerajšnji novinarski konferenci pojasnjeval Vindišar.
Po naših informacijah se je v Bruslju zgodilo prav to, kar navodilo ministrstvo za zdravje izrecno prepoveduje – da se velik del diplomatov ni želel cepiti s cepivom proizvajalca AstraZeneca. Znano je, da Pfizer velja za učinkovitejše cepivo, zaradi informacij o pojavu krvnih strdkov in drugih stranskih učinkov pri AstraZeneci pa je tudi bolj zaželen. Navodilo, da bodo cepljeni s Pfizerjem, je ministrstvo za zunanje zadeve, ki ga vodi Anže Logar, v Bruselj poslalo v petek – torej na isti dan, ko je državni sekretar Vindišar poslal dopis, da je diplomatom namenjeno cepljenje z AstroZeneco.
Vrsta za cepljenje s cepivom BiONTech-Pfizer je že tako dolga. Res je, da je v ponedeljek v Slovenijo prišlo 42.120 odmerkov cepiva Pfizer, kar je največja tedenska pošiljka doslej. Toda s prvim odmerkom je do zdaj država cepila 228.000 ljudi, torej približno le vsakega desetega prebivalca Slovenije. Kar 70.000 ljudi še vedno čaka na drugi odmerek tega cepiva, med njimi so starejši od 70 let, kronični bolniki in drugi, ki jih covid-19 najbolj ogroža. Z zadnjo spremembo nacionalne strategije cepljenja, ki jo je vlada potrdila prejšnji teden, je vlada med prednostne skupine naposled uvrstila tudi starše in skrbnike posebej ranljivih kronično bolnih otrok. Tudi ti zdaj čakajo na cepljenje.
Preberite še:
V desetih minutah se je Jelko Kacin petkrat zlagal #video
Vsi cepilni privilegiji diplomatov
Kot smo že poročali, so bili diplomati na prednostni seznam uvrščeni konec februarja, ko je vlada sprejela novo, drugo različico strategije cepljenja. To se je zgodilo dober mesec dni po tem, ko je Kacina imenovala za nacionalnega koordinatorja cepljenja. Diplomate je takrat uvrstila takoj za posebno ranljivimi kroničnimi bolniki in pred osebe, stare od 65 do 69 let.
To je vlada storila v nasprotju s priporočili stroke in njene posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ, ki ga vodi Bojana Beović. Konec marca je sledil nov popravek strategije, ki je še pospešil cepljenje diplomatov. Do takrat so bili namreč v osmi skupini, skupaj s posebej ranljivimi kroničnimi bolniki in starostniki, starimi od 70 do 74 let. Pred njimi bi se moralo cepiti vsaj 269.000 starejših od 75 let, zdravstvenih delavcev, oskrbovancev v domovih za starejše (DSO), njihovih zaposlenih in drugih najbolj ogroženih kategorij ljudi.
Toda z novim popravkom strategije so se diplomati naenkrat znašli še višje. Vlada jih je uvrstila v drugo skupino – skupaj s starejšimi od 70 let in posebej ranljivimi kroničnimi bolniki. To je pomenilo, da je bilo pred njimi še slabih 76.000 ljudi.
