Skoraj desetletje po tem, ko so kriminalisti začeli preiskovati sporne posle pri gradnji šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6), bodo odgovorni pri 1,41 milijarde evrov vrednem projektu morda nazadnje sedli na zatožno klop.
Na Okrožnem sodišču v Celju so namreč potrdili, da je sodna preiskava v zadevi Teš 6 končana. "Zbrano gradivo, ki obsega več kot 190 fasciklov oziroma skupaj s prilogami skoraj 70 tisoč strani, je sodišče danes dostavilo specializiranemu državnemu tožilstvu v Ljubljani, kjer se bodo odločili za morebitno vložitev obtožbe ali za odstop od pregona," so pojasnili na sodišču.
Kot je znano, tožilstvo osumljenim očita kazniva dejanja zlorabe položaja, ponarejanja listin in pranja denarja pri več kot 250 milijonov evrov vrednem oškodovanju pri gradnji projekta Teš 6. Njegova cena je po prvotnih načrtih znašala 650 milijonov evrov, a se je projekt v poznejših letih zaradi slabega vodenja podražil za več kot enkrat – na končnih 1,41 milijarde evrov.
Kdo so osumljenci
Po naših podatkih je bilo v sodni preiskavi osumljenih 12 fizičnih in dve pravni osebi. To so:
- nekdanji direktor Teša Uroš Rotnik, "oče" projekta blok 6,
- nekdanji vodja projekta Teš 6 Bojan Brešar, dolgoletni tesen Rotnikov sodelavec,
- lobist Peter Kotar, ki je prek svojih podjetij pri pripravi projekta svetoval tako Tešu kot Alstomu, dobavitelju tehnološke opreme,
- Boštjan Kotar, direktor podjetja CEE, ki je pripravljalo razpis za izbiro dobavitelja opreme za Teš 6 in druge podlage za projekt,
- uslužbenec Teša Jože Lenart, član komisije za izbiro dobavitelja,
- trije nekdanji uslužbenci podjetja CEE (Jože Dermol, Darko Weiss, Miran Leban),
- nekdanji vodja prodaje elektrarn v družbi Alstom Power Frank Lehmann,
- Josef Reisel, nekdanji izvršni direktor Alstoma Austria,
- finančnik Bogdan Pušnik, ki naj bi Rotniku pomagal pri prikrivanju izvora premoženja,
- davčni svetovalec Darko Končan,
- francoska družba Alstom Power (danes del ameriške korporacije General Electric) in
- podjetje Sol Intercontinental v lasti Petra Kotarja.
Podrobnosti preiskave na sodišču ne razkrivajo. Že pred dvema tednoma so nam pojasnili, da so ob obdolženih zaslišali večje število prič, tudi iz tujine.
Desetletje preiskav
Gre za prvi epilog devetletnega dela organov odkrivanja in pregona, ki se je začelo že leta 2010, ko so celjski kriminalisti začeli zbirati obvestila v zadevi. To je bilo obdobje, ko so na plan prišla prva opozorila glede nepravilnosti pri pripravi projekta Teš 6, o katerih je večkrat razpravljala tudi vlada Boruta Pahorja. Čeprav so se v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) novembra 2010 odločili razrešiti Rotnika, se je projekt nadaljeval.
Prve hišne preiskave so kriminalisti opravili junija 2012. Po dobrih dveh letih, oktobra 2014, so na specializiranem državnem tožilstvu vložili ovadbo. Že mesec dni pozneje so vložili zahtevo za sodno preiskavo – tedaj "le" proti desetim osumljencem na čelu z Rotnikom.
Na sodišču pa se je začelo zapletati. Samo za sklep o uvedbi preiskave je namreč sodišče potrebovalo kar 27 mesecev, čeprav je v tem času kar dvakrat urgiralo in predlagalo pospešeno reševanje zadeve.
Poročilo razkrilo, zakaj je sodišče zamujalo
Kaj se je takrat dogajalo na sodišču, je šele lani razkrilo poročilo, ki ga je celjsko višjo sodišče pripravilo na zahtevo tedanjega ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča. Dokument med ključnimi razlogi za zamude pri uvedbi sodne preiskave navaja naslednje zadeve:
- Bolniške odsotnosti preiskovalnih sodnikov in njihovo preobremenjenost z drugimi, manj nujnimi zadevami. Sodišče je zadevo novembra 2014 najprej dodelilo sodniku Bojanu Nendlu, ki je maja 2016 nastopil daljši bolniški dopust. V tem obdobju za ukvarjanje z zadevo Teš 6 ni imel časa zaradi preobremenjenosti z drugimi zadevami. Nato je sodišče zadevo dodelilo sodniku Matjažu Gučku, ki je šel decembra 2017 na bolniški dopust za daljše obdobje. Januarja lani je zadevo kot tretji sodnik v štirih letih dobil Darko Belak.
- Zaslišanja "vprašljive uporabnosti". "V več primerih je očitno, da so bili v spis le vloženi pisni zagovori, ki niso bili niti prebrani, napovedano pa je bilo, da se bodo proučili in da se bo po potrebi določil nov narok za dodatno zaslišanje," piše v poročilu. A teh dodatnih zaslišanj nato ni bilo.
- Neuporaba mednarodne pravne pomoči in zamujanje z urgencami. Sodišču v dveh letih namreč ni uspelo zaslišati tujih osumljencev, predstavnikov družbe General Electric (nekdanjega Alstoma), glavnega dobavitelja opreme za Teš 6, in dveh nekdanjih uslužbencev te multinacionalke. Tudi po lastni krivdi, ugotavlja poročilo. "Uveljavljanje mednarodne pravne pomoči ni bilo dosledno. Ugoditve zaprosil niso bile ves čas urgirane. Vprašanja so bila tujim organom poslana naknadno, s čimer so izgubljali čas," je mogoče prebrati med končnimi ugotovitvami.
Bo Rotnik še v tretje moral pred sodišče?
Sodna preiskava je postala pravnomočna junija lani, torej skoraj štiri leta po tem, ko jo je zahtevalo tožilstvo. "Gotovo je, da je na prvi pogled nesprejemljivo, da je zadeva v štirih letih pripeljana (le) do uvedbe preiskave," je v dopisu ministrstvu konec julija pojasnil predsednik celjskega višjega sodišča Branko Aubreht.
Skoraj hkrati je s položaja predsednika Okrožnega sodišča v Celju odstopil Matevž Žugelj in odšel v pokoj. Vodenje sodišča je jeseni prevzela Petra Giacomelli. Zadeva Teš 6 bo sicer zastarala leta 2028.
Gre za 3,1 milijona evrov gotovine, ki jo je Rotnik po lastnih besedah sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja pridobil z nakupom lastniških certifikatov na Hrvaškem in v BiH, a to po mnenju tožilstva takrat še ni bilo mogoče, saj v obeh državah sploh ni bilo zakonodaje, ki bi urejala področje prodaje certifikatov. Tožilstvo Rotniku očita, da je dokument o prejetju tega denarja odtujil iz davčnega spisa, s čimer je želel zabrisati sledi za svojim premoženjem.
Kot je znano, je finančna uprava leta 2014 Rotniku odmerila plačilo 1,6 milijona evrov dodatnega davka, dolg pa je Rotnik poplačal šele po neuspeli reviziji na vrhovnem sodišču.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
