Uroša Rotnika, nekdanjega direktorja Termoelektrarne Šoštanj, ki je trenutno v sodni preiskavi zaradi suma zlorabe položaje v zadevi šesti blok (Teš 6), ni več na seznamu davčnih dolžnikov.
Državi je namreč poplačal 1,6 milijona evrov davčnega dolga, ki mu ga je leta 2014 odmerila finančna uprava (Furs). Dokumenti, ki smo jih pridobili, razkrivajo, da mu je pri tem pomagal hrvaški poslovnež Alexander Hrkač. Gre za ključno pričo Rotnikove obrambe v postopku dokazovanju izvora njegovega premoženja pred Fursom.
Rotnik se je v zadnjih sedmih letih znašel v številnih preiskavah in postopkih. Leta 2012, dve leti po njegovi razrešitvi z vrha Teš, so nanj postali pozorni na Fursu.
Nepremičnine, gotovina, vrednostni papirji ...
Tam so namreč ugotovili, da je Rotnikovo premoženje med letoma 2007 in 2011, torej v času priprave in gradnje projekta Teš 6, za skoraj štiri milijone evrov presegalo njegove uradne prihodke. Čeprav je imel Rotnik v tem obdobju le za 459 tisoč evrov dohodkov, je v istem času kupoval nepremičnine, polagal in dvigoval visoke zneske gotovine, posojal velike količine denarja ...
Sodba upravnega sodišča, ki je januarja lani dokončno potrdilo odločbo Fursa, razkriva, da je Uroš Rotnik med letoma 2007 in 2011:
- postal lastnik dveh nepremičnin (na Krku in v Moravcih). Apartma v Moravcih je kupil novembra 2007, na nepremičnine pa nikoli ni bilo vpisane nobene hipoteke;
- kupil za dober milijon evrov vrednostnih papirjev in investicijskih kuponov;
- enemu od staršev podaril 1,2 milijona evrov. Medtem ko je Rotnik zatrjeval, da gre le za vračilo sredstev, ki jih je prejel v mlajših letih (120 tisoč evrov) in skozi leta oplemenitil, kriminalisti in Furs za to trditev niso našli dokaza. Prav tako ne, da ga je Rotnik deloma vračal v denarju, deloma pa v komercialnih zapisih;
- kupil za 750 tisoč evrov komercialnih zapisov luksemburškega podjetja Towra, ki je sodelovalo v slovenskih privatizacijskih zgodbah, predvsem v povezavi s finančnim holdingom DZS. Ključno vlogo v tem podjetju je imel finančnik Bogdan Pušnik, dolgoletni Rotnikov prijatelj;
- Bogdanu Pušniku posodil 670 tisoč evrov in
- imel še za skoraj 300 tisoč evrov osebnih življenjskih stroškov.
"Denarja mi ne morejo pobrati, ker ga nimam"
Furs mu je sprva odmeril 1,925 milijonov evrov davka. Ministrstvo za finance je kot drugostopenjski organ delno ugodilo Rotnikovi pritožbi in znesek znižalo za 344 tisoč evrov (skupaj z obrestmi). V vsem ostalem so potrdili odločbo, ker so pridobili podatke specializiranega državnega tožilstva.
Rotnik se je na upravnem sodišču branil, da odločba ni bila izdana v zakonitem roku, a ga je to zavrnilo. Med postopkom je Rotnik večkrat spremenil nekatere trditve, najbolj očitno o višini gotovine, ki jo ima v sefu velenjske poslovalnice NLB.
Podatke o Rotnikovem premoženju je Furs posredoval kriminalistom, ki so več let preiskovali, ali se v prirastu Rotnikovega premoženja skriva tudi denar iz domnevnih provizij pri projektu Teš 6. Januarja lani je Fursovo odločbo dokončno potrdilo tudi upravno sodišče.
"Denarja mi ne morejo pobrati, ker ga nimam. Oni so mi napisali, da moram plačati več davka, kot sploh imam premoženja," je tedaj dejal Rotnik.
Še isti mesec so ga ustanovitelji na čelu z Mestno občino Velenje zaradi sodbe upravnega sodišča razrešili s položaja direktorja Komunalnega podjetja Velenje. Rotnik odpravnine ni dobil, prav tako v podjetju ni ostal zaposlen. Kaj je počel v zadnjem letu dni, ni znano. V Sloveniji ni registriral nobenega podjetja.
Rotnik ima apartma v vasici Vantačići na Hrvaškem
Kdo je Rotnikov rešitelj
Toda Rotnik je denar za poplačilo dolga očitno našel – tudi pri Hrkaču, nekdanjemu policistu, ki je v devetdesetih letih obogatel z vlaganji na borzi na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini. Tam se je po poročanju medijev zapletel v več spornih poslov. Leta 2006 mu je hrvaški regulator odvzel dovoljenje za trgovanje, zaradi česar je Hrkač s tožbo od hrvaške države zahteval 5,5 milijona evrov odškodnine.
Dokumenti razkrivajo, da je Hrkačevo podjetje Europlantaže Rotniku konec marca posodilo 350 tisoč evrov.
Za posojilo je Rotnik zastavil apartma na otoku Krk, ki ga je kupil leta 2007, torej v obdobju, ki ga je pregledoval Furs. V isti hiši so apartmaje kupil tudi trije pomembni igralci v zgodbi o Teš 6: nekdanji direktor Premogovnika Velenje Milan Medved, lobist Peter Kotar in nekdanji prvi nadzornik Teš Ivan Atelšek.
Rotnik za pojasnila ni bil dosegljiv. S Hrkačem, čigar premoženje je revija Forbes leta 2014 ocenila na skoraj deset milijonov evrov, nam ni uspelo stopiti v stik. Minule mesece je bil posojilno aktiven v Sloveniji. Denar je posodil najmanj enemu podjetju, ki je v preteklosti sodelovalo z Urošem Rotnikom in Komunalnim podjetjem Velenje, ko ga je vodil Rotnik. Ime podjetja hranimo v uredništvu.
Zgodba, ki ji davčni inšpektorji niso verjeli
Hrkač je bil ključni člen Rotnikove (neuspele) obrambe v postopku pred Fursom.
Rotnik jo je gradil na zatrjevanju, da je imel že leta 2007 veliko več premoženja, kot je ugotovil Furs, in da se zato v poznejših letih to premoženje ni moglo povečati. Zaslužil ga je z vložki v delnice, investicijske kupone in druge vrednostne papirje, ki jih je v njegovem imenu kupoval in prodajal Hrkač, je zatrjeval Rotnik.
Hrkač naj bi Rotniku iz začetnega vložka v vrednosti 170 tisoč nemških mark v nekaj letih ustvaril približno tri milijone evrov dobička, ki naj bi mu ga Hrkač začel vračati od leta 2006. Kot je zatrjeval Rotnik, je Hrkač obračal denar, ki mu ga je na Hrvaškem in v BiH izročal v gotovini, in nato v isti obliki vračal – v kovčkih, na cesti, v lokalih in s potrdili, pisanimi na roko in s kraticami.
Fursu je dostavil številne dokumente in fotokopije, ki naj bi potrjevali njegovo zgodbo. Več teh je podpisal Hrkač.
Toda davčni inšpektorji Rotniku že od začetka niso verjeli. V Rotnikovi zgodbi namreč ni bilo logike pri datumih. Z dokumenti je tako dokazoval, da je že leta 1996 vrednostne papirje kupoval prek Hrkačeve družbe Vrijednosnice Osijek, čeprav je bila ta za trgovanje registrirana šele tri leta pozneje. Podobna neskladja so bila tudi pri nekaterih vrednostnih papirjih, ki v tem času še niso kotirali na borzah.
Zakaj Hrkač spet pomaga Rotniku?
Inšpektorji so zato sumili, da so vse listine s Hrkačevim podpisom prirejene oziroma ponarejene. Da posojilno razmerje med Rotnikom in Hrkačem nikoli ni obstajalo, so ugotovili tudi kriminalisti in specializirano državno tožilstvo.
Zakaj se je Hrkač znova odločil pomagati Rotniku, ni mogoče preveriti. Kot že omenjeno, oba za pojasnila nista dosegljiva.
Toda prav zaradi vloge, ki jo je imel Hrkač pri Rotnikovi obrambi, ni mogoče izključiti možnosti, da želi nekdanji direktor Teš z novimi manevri doseči še en cilj – zaščititi lastne nepremičnine pred morebitno novo "plombo" države.
Marca, torej v času, ko se je Rotnik odločil plačati davčni dolg, je namreč policija na specializirano državno tožilstvo poslala dopolnitve kazenske ovadbe v zadevi Teš 6.
Med njimi naj bi bili tudi podatki iz Švice, prek katere je Alstom, dobavitelj opreme za Teš 6, sklepal svetovalne pogodbe, za katerimi naj bi se, kot so sumili kriminalisti, skrivale provizije.
Ali Rotnik že brani premoženje?
Po ugotovitvah preiskovalcev naj bi Rotnik pri gradnji bloka 6 in obnovi starega šoštanjskega bloka 5 dobil najmanj 870 tisoč evrov provizij. Te informacije na policiji uradno ni mogoče preveriti.
Bistveno je, da je Rotnik tako s hipoteko na apartmaju na Krku kot z zaznambo, vpisano na hiši v Šoštanju, obe nepremičnini zaščitil pred morebitnimi novimi "plombami". Na obeh nepremičninah je namreč vpisal še dosmrtno brezplačno služnost članov svoje družine.
Gre za manever, ki ga je ob zaščiti premoženja pred upniki v zadnjih letih uporabilo več nekdanjih "tajkunov". Po neuradnih informacijah je sodišče v preiskavi Rotnika že zaslišalo.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
