V začetku tedna smo razkrili, da ima dolgoletni poslanec SDS Branko Grims v lasti trinadstropno apartmajsko vilo na Bledu, ki jo oddaja v najem, večinoma turistom. Tega po zakonu o poslancih ne bi smel početi, saj se ti razen redkih izjem ne smejo ukvarjati s pridobitno dejavnostjo. Toda Grims je našel obvod, ki mu omogoča, da še vedno sedi v državnem zboru, medtem ko služi z oddajanjem vile. Uradno jo namreč trži njegova soproga.
Grims je v javnem odzivu zatrdil, da "je v zvezi z lastništvom nepremičnine na Bledu vse prijavljeno v skladu z zakonom". "Za prav vse iztrženo so redno plačani davki oziroma poravnane vse zakonske obveznosti, tako do države kot tudi do občine Bled," je poudaril.
Toda pri tem je zamolčal pomembno podrobnost. Od leta 2014, ko je postal lastnik vile, namreč Grims državnim organom ni uspel sporočiti točnih podatkov o njeni velikosti in dejanski rabi. Medtem ko jo Grims oziroma njegova soproga oglašujeta kot nepremičnino s 350 kvadratnimi metri površin, je ta po podatkih iz uradnih evidenc precej manjša.
Zakaj je to pomembno? Ker so prav te evidence temelj za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga plačujejo lastniki nepremičnin. Ali torej Grims kvadrature svoje vile v uradnih evidencah namenoma ni popravil zato, da bi plačeval nižje nadomestilo?
Preberite še:
Branko Grims je lastnik vile. Ne bi je smel oddajati, a je našel luknjo.
Skrivnost kvadrature Grimsove vile
Na spletni platformi booking.com je mogoče prebrati, da ima Grimsova nepremičnina približno 350 kvadratnih metrov bivalne površine. Toda na prostorskem portalu Geodetske uprave (Gurs), kjer so objavljeni podrobni podatki o vseh nepremičninah v državi, so za Grimsovo vilo navedene povsem drugačne številke. Tako naj bi bilo v objektu le 120 kvadratnih metrov bivalnega prostora, 42 kvadratnih metrov garaže, 29 kvadratnih metrov kleti in drugih prostorov ter 54 kvadratnih metrov terase.
Vila ima sicer po prenovi, s katero jo je Grims predelal v apartmajski objekt, sedem spalnic, tri kopalnice, kuhinjo, jedilnico in teraso s pogledom na gore. Težko je verjeti, da je Grims vse te prostore stlačil na 120 kvadratnih metrov bivalne površine. To posledično pomeni, da so podatki na prostorskem portalu napačni oziroma zastareli.
A tu za Branka Grimsa nastopi težava. Gursov prostorski portal je namreč ena od uradnih evidenc, ki jih občine uporabljajo za izračunavanje nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. "Podatke za odmero občina črpa na podlagi pridobljenih podatkov, ki jih posredujejo lastniki sami, prav tako pa jih pridobiva tudi iz drugih javnih prostorskih in drugih evidenc," so nam potrdili na občini Bled. Odlok, ki ga je občina sprejela leta 2015, navaja, da se "za izračun nadomestila uporabljajo podatki iz uradnih evidenc ter podatki iz napovedi zavezancev".
O višji oziroma nižji kvadraturi bivalne površine in drugih spremembah mora državne organe, ki vodijo te evidence, obveščati lastnik. V tem primeru je to Grims.
Preberite še:
Zakaj se nam Branko Grims smeji #kolumna
Ali Grims za vilo plačuje prenizko nadomestilo?
Na Grimsa smo smo zato včeraj naslovili več vprašanj. Zanimalo nas je, zakaj državnim organom ni priglasil točnih podatkov o nepremičnini na Bledu in ali se je s tem želel izogniti plačilu obveznosti do države oziroma občine.
"Nepremičnina je prijavljena na Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) vse od leta nakupa naprej skladno z zakonom. Prav tako kredit. In sporočene vse spremembe. KPK s plačilom davkov sploh nima nobene zveze, kar zagotovo veste. Vsi davki in vse davščine ter druge dajatve so poravnane skladno s predpisi. Tako do države, kot tudi do občine Bled. In tako bo tudi v bodoče," nam je pojasnil Grims. Neposrednemu odgovoru na obe vprašanji se je tako izognil.
Tudi na občini Bled so nam pojasnili, da nam podatka, kolikšno nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je do zdaj plačeval Grims, ne morejo razkriti. Če za Grimsovo nepremičnino vodijo netočne podatke, bi morali tako poslancu SDS po naših izračunih vsako leto odmeriti za najmanj 150 odstotkov višje nadomestilo. Toda v Gursovi evidenci nepremičnin manjkajo tudi številni drugi podatki o njegovi vili. O kakršnikoli prenovi, ki jo je delal Grims, ni mogoče najti ničesar. Po podatkih Gursove evidence so bili fasada, streha, okna in inštalacije v vili nazadnje obnovljeni leta 2001, kar zagotovo ne drži.
Poleg tega je nepremičnina, v kateri je živela prejšnja lastnica, v javnih registrih še vedno registrirana za stanovanjsko, ne pa za poslovno dejavnost, med katero spada tudi oddajanje turistom. Tudi to Grimsu znižuje višino nadomestila. To je namreč na Bledu pri objektih za poslovno rabo za od 55 do 66 odstotkov višje kot pri objektih za stanovanjsko rabo.
Preberite še:
O Niki in Branku #kolumna
Zakaj Grims nima pogodbe s soprogo?
Še vedno je odprto vprašanje tudi, ali Grimsova soproga lahko oddaja vilo v njegovi lasti. Kot so nam pojasnili na Finančni upravi RS (Furs), to z davčnega vidika ni sporno, "če je med lastnikom nepremičnine in osebo, ki to nepremičnino trži oziroma jo oddaja v turistični najem, sklenjena pogodba (na primer pogodba o oddajanju premoženja v najem)".
Toda pogodba med zakoncema Grims očitno nikoli ni obstajala. "Hiša po zakonu predstavlja družinsko premoženje. Zakonsko predstavlja skupno lastnino s soprogo, ki jo torej trži za celotno družino," je pred dnevi Grims pojasnjeval javnosti. To pomeni, da prihodke z oddajanjem njegove vile uradno ustvarja njegova soproga. A denar od turistične dejavnosti se dejansko steka v družinsko blagajno, torej tudi k njemu, saj s tem denarjem odplačuje tudi lastno posojilo in plačuje račune za vzdrževanje objekta.
Ali to pomeni, da Grims krši davčno zakonodajo? Na pojasnila Fursa o tem, kakšne so sankcije v tem primeru, še čakamo. Brez najemne pogodbe pa so precej nižji tudi davki, ki ju plačujeta. Če bi Grims vilo oddajal sam, bi moral vse prihodke prijaviti v okviru dohodninske napovedi in plačati davek. Ta v letošnjem letu znaša 25 odstotkov. Enako bi bilo, če bi vilo oddajal svoji soprogi.
Toda tega davka očitno ne plačuje. Ravno nasprotno, njegova soproga namreč vilo trži prek statusa normirane samostojne podjetnice, kar pomeni, da plačuje bistveno manj davka kot konkurenca. Letni prihodki, nižji od 50.000 evrov, so v tem primeru obdavčeni le s štirimi odstotki, višji prihodki od te meje pa 12-odstotno.
