Lažne obljube, prodana načela: zakaj desni volivci svojim dovolijo vse

"Partija ti je ukazala prezreti to, kar so videle tvoje oči in slišala ušesa. To je bil njihov poslednji, najpomembnejši ukaz." britanski pisatelj George Orwell v distopičnem romanu 1984 (napisan leta 1949)

V parlamentarnih kotlih ponovno vre, tokrat vsaj na nek nov način. V času dolgočasne politike se kregamo, kdo je govoril resnico in kdo lagal, kdo si stvari sproti izmišljuje in kdo se vsaj trudi kaj povedati po pravici.

Toda živimo v času živahne politike in vsaj v tej točki tokrat ni dvoma. Debitant v parlamentu in novopečeni predsednik državnega zbora je na glas povedal, da so njegove predvolilne obljube po vstopu v parlament izgubile vso težo in veljavo.

Gre za popolnoma nov fenomen v politiki. Tri dni po nastopu funkcije prvega parlamentarca je Zoran Stevanović uradno povedal, da je do stolčka prišel s pomočjo laži. Gotovo gre vsaj za evropski rekord v iskrenosti. Sicer v kategoriji lažnivcev, ampak rekord je rekord.

Preberite še:
Zakaj so NSi, Logar in Resni.ca za naše medije sredina?

Pred volitvami so svarili pred tujci in Rusi

Žal njegovi novi ideološki kolegi niso tako iskreni. Pred volitvami so mahali z zastavami, svarili pred tujci, poudarjali vrednote, govorili o programih in profesionalno sovražili "srbofile", ki da so se infilitrirali v slovensko politiko.

V njihovih očeh sta prednjačila dva politika srbskih korenin. Prvi je že dolga leta župan Ljubljane, v jeziku desnih trolov pa je znan kot "Opanković". Drugi je pravkar postavil rekord, v predvolilni kampaniji pa je večkrat obljubil, da se bo boril, naj Srbi v Sloveniji pridobijo status narodne manjšine. To niso obljube izpred desetletij, temveč izjave iz decembra 2025, tik pred začetkom uradne kampanje in globoko v predvolilnih bojih.

Toda boj za oblast po novem ne pozna ne milosti in ne sramu.

Tudi glede Moskve in Ukrajine so na desni očitno spremenili mnenje. Po volilnem masakru leta 2022 so šli v Bruselj opozarjati, kako v Sloveniji dobiva oblast proruska vlada. Iz tega seveda ni bilo nič. Sedaj so odkrito prorusko stranko vzeli medse in nam obljubljajo referendum o izstopu iz Nata in rahljanje vezi EU z obiski Moskve. Le kaj bi tu lahko bilo narobe?

Preberite še:
In imeli smo prav: Logar je res zgolj most do nove Janševe vlade

Domoljubi, ki bi paktirali s komerkoli 

Najbrž je lepo biti povsem brez načel in mnenj. Včeraj domoljub, danes prodaš domovino na bolšjem trgu. Pred kom nas rešujejo, ta hip še ne vemo, do volitev so bili to namreč tujci. K sreči so obljube in zaveze, podane pred volitvami, četudi so overjene pri notarjih, po vstopu v parlament brez teže in veljave, zato jo bodo zdaj pač reševali pred - Slovenci.

Največje presenečenje ni prestop Stevanovića v tabor slovenskih domoljubov. To smo od populista iz šole Zmaga Jelinčiča potihem tudi pričakovali. Tudi pajdašenje desnih strank s komerkoli, ki jim je pripravljen nuditi koristi, v resnici ne preseneča. Pri vseh nategih doslej je to samo še ena kljukica več.

Najbolj preseneča labilnost volilnega telesa desnice. Volijo za domoljube, ki bodo Slovenijo rešili pred tujci in Rusi. Pozdravijo odpadnika, ki jim bo dal oblast v zameno za vse tisto, s čimer so nam grozili, če izgubijo. Kako lahko nekdo pred hišo obesi zastavo velikosti parkirišča in potem praznuje, kako velik domoljub je, ko podpira svoje vodje pri pečanju z interesi iz tujine?

Preberite še:
Kaj je pri Logarjevih počel lobist, ki je z Janšo igral golf na Mavriciju

V posmeh demokraciji in odgovornosti 

Moderna demokracija ni po naključju postala sinonim za razvito državo. Zmotno bi bilo misliti, da je do tega prišlo, ker ima oblast ljudstvo, ali pa ker morajo politiki govoriti resnico.

Demokracija je nujno potrebna za blagostanje v državi zato, ker v politiko vpelje tisto, česar se vsi bojijo: odgovornost.

Odgovornost pomeni, da je nagrajeno dobro delo in kaznovano nategovanje. Osebna odgovornost politika pomeni, da bo izgubil udobno službo in dobro plačo, če bo počel neumnosti. To je marsikateri slovenski politik doživel na lastni koži. Nekoč mogočna SMC je prestopila na drugo stran in nato ni prejela niti pol odstotne točke glasov. DeSUS je umrl, DLGV ne obstaja več, vse zato, ker so prelomile najpomembnejšo obljubo svojim volivcem.

Tudi Stevanovića in Anžeta Logarja verjetno čaka usoda smetišča zgodovine. Toda za ene na desnici to ne velja, saj lahko - kot smo videli - prelomijo vsako obljubo in se norčujejo iz svojega volilnega telesa, ko naredijo vse tisto, pred čemer so opozarjali, da bodo počeli drugi. Zagovarjajo vrednote in programe, ki so jih pripravljeni zavreči, če dobijo nekaj pomembnejšega: dostop do državne zakladnice.

Njihovo volilno telo kljub temu hodi na volitve in jima daje podporo, v posmeh demokraciji in odgovornosti. Volilno telo od njih ne zahteva odgovornosti, temveč nekaj drugega, dejansko sprevrženega. Nič ni narobe z gnilimi političnimi kompromisi najslabše vrste, če je rezultat oblast, ki bo prav tako prostaška kot oni. Politični leksikon desnega pola obsega praktično samo še psovke in žaljivke. Na tem polu se ne nagrajuje odgovornost vodij, temveč zvestoba svojih volivcev, demokracija pa je le črka na papirju.

Preberite še:
Logar je lagal: koliko denarja je v resnici dobil iz Počivalškove stranke

Desno volilno telo je slovenska MAGA

Demokracija je orodje, s katerim vpeljemo odgovornost v delo politikov, ampak to deluje samo, kadar se odgovornost tudi zahteva. Desnica je prekršila vse svoje obljube, podpornikom se roga in to ne več iz grmovja, temveč v obraz. Kljub temu je ne kličejo na odgovornost, temveč so navdušeni nad tem, da bodo njihovi končno imeli oblast. Desno volilno telo predstavlja tisto, kar v Ameriki predstavlja MAGA.

Je desna vlada že gotovo dejstvo? Ena od možnosti je, da nekateri izmed poslancev nastajajoče koalicije ugotovijo, da bodo morali v tej državi živeti tudi po tem, ko bodo na volitvah zbrali manj glasov kot Lista za čisto pitno vodo ali Komunistična Partija Zgornji Kašelj.

Ne vemo, ali imajo v sebi kakšno domoljubno ali vsaj državotvorno koščico. Ker so jim naročili označevanje glasovnic za vodjo parlamenta, jim strankarski šefi očitno ne zaupajo.

Če ne poslanci, je tu še vedno predsednica republike, ki si že ves mandat – skoraj štiri leta – na vse kriplje prizadeva, da bi dejansko odločala o stvareh, da bi njena beseda in pozicija nekaj veljali. Čisto verjetno bo imela kaj kmalu odlično priložnost to dejansko narediti. Videli bomo, kaj bo storila, ko je v igri usoda celotne Slovenije.

Ostalo je v rokah ljudi, če bodo ti poslancem še pravočasno povedali, kaj si mislijo o njihovih kupčkanjih zadnjih 14 dni. Odgovornost je vedno najbolje zahtevati takoj.

O avtorju:

Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.

Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.