Končno odločitev, da ministrstvo za delo dodeli 130.200 evrov denarja za ranljive skupine Zavodu Iskreni, s katerim vrsto let sodeluje minister Janez Cigler Kralj (NSi), je sprejel sam minister.
To dokazuje dokumentacija razpisa za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam prebivalcev zaradi epidemije covid-19. Po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja smo jo pridobili od ministrstva za delo. Na razpis se je prijavilo kar 135 organizacij. Med osmimi, ki so dobili najvišji možen znesek denarja, je ministrstvo izbralo tudi Zavod Iskreni, ki je ideološko, politično in kadrovsko tesno povezan z NSi. Njegov ustanovitelj je bil do prevzema ministrske funkcije tudi Cigler Kralj, ki v zavodu skupaj s soprogo še vedno deluje kot prostovoljec pri vodenju delavnic za priprave na zakon.
Preberite še:
Minister Cigler-Kralj denar za ranljive dal svojemu zavodu
Kaj razkriva dokumentacija
Janez Cigler Kralj že od ponedeljka pojasnjuje, da v postopku javnega razpisa ni sodeloval. "Verjamem, da je razpisna komisija pregledala vse vloge. Zaupam komisiji, da je svoje delo opravila strokovno," je poudaril. Toda dokumentacija razkriva, da je zagotovo vedel, kdo vse so izbrani kandidati na razpisu:
- Razpis je vodila strokovna komisija, ki ji je predsedovala Mateja Softić, članica kabineta ministra Cigler-Kralja.
- Omenjena komisija je v ponedeljek, 4. januarja, Cigler-Kralju poslala predlog prejemnikov sredstev, na katerem je bilo sedemnajst imen. Med njimi je bil tudi Zavod Iskreni, ki je bil naveden na petem mestu. Še enkrat: šlo je za predlog.
- Dan pozneje, v torek 5. januarja, je Cigler Kralj za podpis sklepov o izbiri Zavoda Iskreni in drugih organizacij pooblastil državnega sekretarja Cveta Uršiča, sicer člana NSi. Uršičev podpis je sicer pod sklepom, na katerem je kot podpisnik naveden Cigler Kralj.
Iz dokumentacije je razvidno, da se je Zavod Iskreni na javni razpis prijavil s projektom "Podpora družini za celostno premagovanje stisk". Ta zajema psihosocialne terapije za premagovanje posledic epidemije za odrasle, otroke in mladostnike, delavnice za starše, video izobraževanja in objavljanje besedil na portalu Iskreni.net. Izvajali jih bodo tudi na lokacijah štirih nevladnih organizacij: Središča Rotunda v Kopru, Družinskega centra Dlan v Murski Soboti, Društva Salezijanski mladinski center v Mariboru in Don Boskovega centra v Celju. Kot je znano, Zavod Iskreni nasprotuje splavu in spolnim odnosom pred poroko, promovira pa tudi anticepilska gibanja.
Dokument -> Izbrani projekt Zavoda Iskreni
Trije člani ocenjevalne komisije ministrstva so Zavodu Iskreni na razpisu podelili skoraj maksimalno število točk. S tem je zavod, s katerim sodeluje Cigler Kralj, premagal društva, zavode in druge organizacije, ki vodijo delavnice, terapevtska svetovanja, upravljajo varne hiše, mladinske centre in izobraževalne centre, pomagajo otrokom, ki so bili žrtve zlorab, brezdomcem in uživalcem drog, žrtvam nasilja, osebam s težavami v duševnem zdravju, starostnikom z demenco ...
"V teh časih bi krvavo potrebovali državni denar"
Brez nujno potrebnega denarja je tako ostalo društvo Lunina Vila, ki se ukvarja z zdravljenjem in preprečevanjem travm pri otrocih, ki so bili žrtve zlorab. Do sedaj ni bilo med večjimi prejemniki denarja različnih ministrstev. Na tokratnem razpisu, ki ga je objavilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so zaprosili za največji možni znesek sofinanciranja, torej 130.200 evrov.
"V teh časih bi krvavo potrebovali državni denar. Zaradi epidemije se je povečalo nasilje v družinah, od prvega vala imamo naval otrok, ki so bili žrtve zlorabe. Samo v zadnjih štirih tednih se je na nas obrnilo 25 otrok, a nimamo dovolj sredstev, da bi jim pomagali. Zanašamo se na donacije in sponzorje," je za necenzurirano.si pojasnila Nina Kočar iz društva Lunina vila. Če bi uspeli na razpisu, bi dobljeni denar porabili za plačilo terapevtov in prostorov, v katerih nudijo brezplačno svetovanje otrokom.
Zavod Iskreni je bil uspešnejši celo od nekaterih drugih katoliških organizacij, ki pomagajo ranljivim skupinam. Praznih rok so tako ostale organizacije Škofijske karitas v Murski Soboti, Kopru in Novem mestu.
Vsega skupaj se je na javni razpis prijavilo 135 nevladnih in drugih organizacij, ki so zaprosile za sofinanciranje. Pogoje jih je izpolnjevalo 122. Število točk, ki so jih morali zbrati, je bilo visoko. Do državnega sofinanciranja so namreč prišli projekti, ki so jih zbrali najmanj 19,67 od možnih dvajset. To pomeni, da je lahko pri ocenjevanju kateregakoli od desetih kriterijev izgubil največ eno točko enega od treh članov komisije. Če jih je izgubil več, je že ostal brez denarja. Prav toliko, 19,67 točk, je dobil tudi Zavod Iskreni in prišel do vseh zaprošenih sredstev.
Preberite še:
Desetletje anticepilskega duha v zavodu ministra Cigler-Kralja
Kdo vse je ostal praznih rok
Kar trinajst organizacij je zbralo med 19 in 19,33 točke, s čimer so bila tik pod pragom upravičenosti in posledično niso bila izbrana na javnem razpisu. Brez denarja so ostali:
- Zavod Franko Maribor (pomoč osebam z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju)
- Mozaik (zavetišče za brezdomne osebe, ukvarjajo se tudi s pomočjo osebam z demenco)
- Zveza prijateljev mladine Slovenije
- Familija - izobraževalni in terapevtski center (terapevtsko svetovanje in učna pomoč mladim, ki niso končali šolanja)
- Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje (največja mreža institucij, namenjena za izobraževanje odraslih)
- Društvo Barka (pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju in dnevno varstvo)
- Zavod Mladinska mreža MaMa (mladinski centri po Sloveniji, v mreži je 50 članov)
- Centerkontura (organizacija dela in usposabljanje za invalide in težje zaposljive, poklicna rehabilitacija, v lasti imajo Gostilno dela v Ljubljani)
- Šent - Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni centri, zavetišča za brezdomce in uživalce drog)
- Društvo za nenasilno komunikacijo (pomoč žrtvam nasilja in tudi nasilnežem)
- Aloja, zavod za dolgotrajno pomoč (svetovanje in podpora osebam z demenco)
Prav tako denarja niso dobila društva, ki zagovarjajo pravice vseh ljudi ne glede na spolno identiteto. Recimo društvo Legebitra, ki ponuja psihosocialno podporo, ali društvo Parada ponosa, ki zagovarja nediskriminatorno in odprto družbo. Povsem drugače kot Zavod Iskreni, ki je v preteklosti opozarjal, da bi pravna izenačitev istospolnih partnerstev z raznospolnimi spodbudila trgovino z otroki.
Prav tako so praznih rok ostali Zdravstveni dom Brežice, Mladinski center Velenje, Zavod Beletrina, Razvojna agencija Kozjansko, Študentska organizacija univerze v Mariboru, Izobraževalni center Geoss in številne druge organizacije.
