Avstrijci, ki jim je Cigler Kralj dal koncesije, zdaj prodajajo domove za starejše

Sedem slovenskih domov za starejše (DSO), v katerih je prostora za okoli 850 oskrbovancev, bo verjetno že v prihodnjih mesecih dobilo novega lastnika. Avstrijska družba SeneCura je namreč začela s prodajo druge največje zasebne mreže domov v Sloveniji. 

To informacijo nam je v zadnjih dneh potrdilo več virov. Že pred tedni so avstrijski mediji poročali, da lastnik SeneCure, francoska družba Emeis, išče kupce mreže domov v Avstriji, na Hrvaškem in v Sloveniji. Razlog: finančne težave in več afer, povezanih z domnevnim zanemarjanjem oskrbovancev, ki so družbo pretresale v Franciji. Decembra lani je SeneCura že prodala 17 domov na Češkem. Kupila jih je tamkajšnja skupina Penta, ki je bila v Sloveniji še lani v igri za nakup Športne loterije. 

Avstrijci se tako po šestih letih od prihoda poslavljajo iz Slovenije. Kaj je Senecura zgradila v tem času? Kdo ji je pri tem odpiral vrata? In zakaj je razpis iz časa prejšnje vlade, na katerem je SeneCura dobila največ koncesij za nove domove, klavrno propadel?

Preberite še:
Razkrivamo, kdo vse si obeta milijone od domov za starejše

Veliki načrti in vplivni svetovalec

Kot smo izvedeli, Francozi kupcem ponujajo tako celotno skupino Senecura kot njene naložbe po posameznih državah. Za svetovalca pri prodaji so najeli švicarsko banko UBC. Po poročanju avstrijskih medijev se za nakup domov v tej državi zanimata tamkajšnja gradbena velikana Strabag in Porr, ki sta v zadnjem času že združila moči pri več investicijah in gradbenih projektih. 

Avstrijska skupina SeneCura je sicer na slovenski trg z velikimi načrti vstopila leta 2019. V razmeroma kratkem času je kupila tri DSO s koncesijo: v Radencih, Mariboru in Vojniku s skupaj 513 posteljami. Poleg tega si je zagotovila še pet koncesij za skupaj okoli 300 načrtovanih mest, in sicer v Starem trgu pri Ložu, Žireh, Železnikih, Pivki in Komendi.

Pri poslih v Sloveniji ji je svetoval Franc Imperl, nekdanji državni sekretar na ministrstvu za delo, ki je imel takrat po naših informacijah dobre zveze na ministrstvih za zdravje in delo. Imperl je tudi lastnik podjetja, ki ima že od leta 2006 ključno vlogo pri licenciranju direktorjev domov za starejše. Če Imperlovega programa ne opravijo, funkcije ne morejo več opravljati.

Preberite še:
Želeli zaslužiti z domom za starejše, zdaj bi ga prodali državi

Podražitve in pomanjkanje kadrov ustavilo investicije

SeneCura je bila v času prejšnje vlade tudi ena od zmagovalk razpisov ministrstva za delo za podelitev koncesij za opravljanje institucionalnega varstva v domovih za starejše. Prišla je do koncesij za domove v Mislinji, Rušah, Šentjerneju, Krškem in Radovljici, kjer bi morala postaviti objekte z več kot 700 posteljami. Takrat so Avstrijci napovedovali, da bodo zgradili tisoč mest v domovih za starejše do leta 2025. 

A to se ni zgodilo. Konec leta 2021 je SeneCura odprli večji dom v občini Hoče-Slivnica, nekaj mesecev zatem pa še manjšega v Žireh. Leta 2023 je zgradila dom v Komendi, kjer je mest za 68 oskrbovancev, nazadnje pa je marca letos odprl vrata še dom v Pivki, za katerega je bila koncesija dodeljena leta 2018.

Medtem novih domov v Rušah, Mislinji, Šentjerneju, Krškem in Radovljici, za katere so leta 2021 prejeli koncesijo ministrstva, ki ga je takrat vodil Janez Cigler Kralj (NSi), očitno ne bo. Čeprav so v Senecuri že kupili gradbene parcele, nikoli niso začeli graditi, vmes pa se je iztekel tudi rok za uveljavitev koncesije. 

Tudi do prevzema doma za starejše v Vrtojbi, ki ga je od nekdanje slabe banke odkupila družba GIC Gradnje, ni prišlo. Zastoji pri novih investicijah pa naj bi nastali zaradi težav z dobavo in podražitvijo gradbenih materialov, naraščajočih stroškov delovanja domov za starejše in pomanjkanja kadrov. 

Preberite še:
Tako trgujejo z dovoljenji za gradnjo domov za starejše

Kako poslujejo domovi SeneCure 

Kako so podjetja v lasti SeneCure v Sloveniji, ki upravljajo s posameznimi domovi, poslovala v lanskem letu, še ni znano. V letu 2023 pa je več njih ustvarilo visoko izgubo:

- tako je imel dom v Hočah 3,6 milijona evrov prihodkov in okoli 800 tisoč evrov izgube, 

- dom v Radencih je dosegel 4,5 milijona evrov prihodkov in pol milijona evrov minusa,

- dom v Mariboru je beležil 4,1 milijona evrov prometa in okoli sto tisoč evrov izgube,

- povsem druga zgodba pa je dom v Vojniku, ki je ob štirih milijonih evrov prihodkov dosegel 300 tisoč evrov dobička.

Daleč najslabše rezultate je doseglo podjetje Senecura Central SI. Predlani je imelo nekaj več kot dva milijona evrov prihodkov in natanko toliko izgube.

Tudi sicer so bili razpisi, s katerimi je ministrstvo zasebnikom razdelilo koncesije za 2.400 postelj v domovih upokojencev, strel v prazno. Velika večina jih je ostala na papirju. Koncesionarji namreč v glavnem niso zgradili niti objektov, kaj šele, da bi začeli izvajati dejavnost.

Kako so trgovali s koncesijami

Še več: s koncesijami se je začelo na veliko trgovati. Kot smo poročali, je leta 2022 do koncesije za nov dom za starejše v Murski Soboti prišlo podjetje Dom Loka. Tega je ustanovil Alan Perc, nekdanji dolgoletni direktor javnega podjetja Energetika Maribor. Konec istega leta je podjetje s koncesijo prodal pomurskemu poslovnežu Rafaelu Kosu, nekdanjemu solastniku propadlega finančnega holdinga Pom Invest, ki ga je na veliko financirala državna Nova KBM.

Maja 2022 je enako storil Jože Duhovnik, nekdanji dekan ljubljanske fakultete za strojništvo, ki je prodal dvema kupcema podjetje s koncesijo za gradnjo doma na Destrniku. 

Podjetja, ki so v lasti avstrijske Senecure in upravljajo domove za starejše v Sloveniji, sicer pomemben del prihodkov ustvarijo na račun javne zdravstvene blagajne. Ta na podlagi koncesij plačuje storitev zdravstvene nege za stanovalce. V letu 2024 so po javno dostopnih podatkih od ZZZS prejela okoli 6,4 milijona evrov.