Afera sodna stavba: milijoni tudi za znanega avtoprevoznika

Kakšno vlogo v poslih z zapuščeno zgradbo, ki jo je ministrstvo za pravosodje preplačalo za več milijonov evrov, ima znani prevoznik in hotelir iz Žalca?

Avtor: Primož Cirman / Tomaž Modic
četrtek, 18. 1. 2024, 18:30


enes draganovic xx
Vežnaverju je denar za nakup stavbe, ki jo je zdaj po bistveno višji ceni prodal državi, posodil Enes Draganović (na fotografiji).
arhiv Reporterja

Del od skoraj osmih milijonov evrov kupnine, ki jo je ministrstvo za pravosodje konec lanskega leta primorskemu podjetniku Sebastjanu Vežnaverju plačalo za nakup zapuščene zgradbe na Litijski cesti v Ljubljani, ne da bi pred tem pridobilo lastno cenitev nepremičnine, bo končalo pri Enesu Draganoviću, znanemu avtoprevozniku in hotelirju iz Žalca.

Ta je namreč Vežnaverju po informacijah iz več virov konec leta 2019 posodil denar, s katerim je iz stečajne mase za 1,7 milijona evrov odkupil zgradbo. "To niso informacije javnega značaja," nam je na vprašanje, ali je Vežnaverju financiral nakup, danes odgovoril Draganović. Poudaril pa je, da ni lastnik stavbe. "V zemljiški knjigi se vidi, kdo je lastnik (Vežnaverjevo podjetje Rezidenca rajski vrt, op. a.). Tega ne gre mešati," nam je v kratkem telefonskem pogovoru dejal Draganović. Vežnaver komentarjev ne daje.

Gre za dejstvo, ki daje aferi sodna stavba novo razsežnost. V zadnjem tednu je namreč kot dosedanji lastnik zgradbe v javnosti nastopal le Vežnaver, ki ga je v dogovorih z ministrstvom zastopala odvetnica Nina Zidar Klemenčič. Toda zdaj je jasno, da primorski podjetnik pri nakupu in donosni prodaji zgradbe očitno ni "obračal" lastnega denarja, ampak finančni vložek Enesa Draganovića.

To odpira prostor novim ugibanjem o interesih, ki bi se lahko skrivali v ozadju celotne zgodbe in ravnanju posameznih ljudi na ministrstvu, povezanih s SD in SDS. Ti so šli, kot smo razkrivali v zadnjih dneh, praktično ves čas postopka prodaje močno na roke prodajalcu, ki je s preprodajo zapuščene nepremičnine v štirih letih zaslužil kar šest milijonov evrov.

Sebastjan Vežnaver je s prodajo poslovne stavbe v štirih letih po plačilu davka in stroškov ustvaril okoli pet milijonov evrov dobička. Kje je končala ta razlika?
Sebastjan Vežnaver je s prodajo poslovne stavbe v štirih letih po plačilu davka in stroškov ustvaril okoli pet milijonov evrov dobička. Kje je končala ta razlika?
Mediaspeed

Preberite še:
Afera sodna stavba: milijonska nagrada za pomoč Nine Zidar Klemenčič?

Kaj razkrivajo bilance

Katero Draganovićevo podjetje je Vežnaverju konec leta 2019 posodilo denar za nakup zgradbe na Litijski cesti v Ljubljani, uradno ni mogoče preveriti. Na njej namreč do danes ni vpisalo nobene hipoteke.

Po vsej verjetnosti pa gre za podjetje AENA, na katerega je Draganović leta 2022 prenesel tudi Hotel A v Žalcu, ki je središče njegovega delovanja. Podjetje AENA je bilo ustanovljeno decembra 2019, torej ravno v času Vežnaverjevega nakupa zgradbe. Konec tistega leta je imelo v bilancah dva milijona evrov danih dolgoročnih posojil. Natanko toliko dolgoročnih finančnih obveznosti je imelo Vežnaverjevo podjetje Rezidenca Rajski vrt.

Kot je znano, je Vežnaver za nakup zgradbe na Litijski cesti v stečajno maso podjetja Nikom leta 2019 plačal 1,7 milijona evrov. Preostalih 300 tisoč evrov, ki jih je takrat prejel od Draganovićevega podjetja, je posodil naprej, a ni znano komu. Po neuradnih informacijah je Vežnaver sprva načrtoval, da bi zgradbo na Litijski cesti prenovil in preuredil v oskrbovana stanovanja. Ta bi mu prinesla tudi bistveno več denarja kot pisarne. Za to naj bi imel tudi že pripravljene idejne zasnove. Nedaleč stran namreč tudi javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana načrtuje izgradnjo stanovanjske soseske.

/
/
necenzurirano.si

Preberite še:
Tu je dokaz, da so sodno stavbo preplačali za več milijonov evrov

Vežnaverjev oglas: za zgradbo je želel 4,35 mio evrov

A hitro je postalo jasno, da je Vežnaver z nakupom nepremičnine "nasedel", skupaj pa z njim pa tudi Draganovićev vložek. Maja 2022 se je na enem od nepremičninskih portalov pojavil oglas za prodajo Vežnaverjeve stavbe na Litijski cesti. Zanjo je pričakoval 4,35 milijona evrov. To je skoraj 3,5 milijona evrov manj od cene, ki jo je zdaj plačalo ministrstvo za pravosodje.

Jasno je postalo, da bo lahko Vežnaver Draganoviću povrnil denar šele, ko bo zgradbo prodal. To mu je sedaj uspelo, žalski prevoznik in hotelir pa bo po zaslugi posla z državo dobil nazaj dva milijona evrov z obrestmi.

Še dober milijon evrov naj bi znašala nagrada, ki jo je za pravno pomoč pri prodaji zgradbe dobila Nina Zidar Klemenčič. Informacije, da bo prejela nagrado v višini več kot desetih odstotkov vrednosti posla, že v ponedeljek ni ne potrdila ne zanikala. Na vprašanje, ali in s kom iz političnih krogov je govorila o tem poslu, so iz njene odvetniške družbe odgovorili, da "se z osebami iz vrst politike, karkoli že ta termin pomeni, razen formalno v okviru sestanka na ministrstvu za pravosodje o predmetnem pravnem poslu nismo pogovarjali".

Državni nakup stavbe na Litijski cesti je bil zadetek v polno tudi za zadolženo odvetnico Nino Zidar Klemenčič.
Državni nakup stavbe na Litijski cesti je bil zadetek v polno tudi za zadolženo odvetnico Nino Zidar Klemenčič.
Primož Lavre

Preberite še:
Odvetnica iz afere sodna stavba odplačuje 750 tisoč evrov kredita

Trikotnik Vežnaver-Draganović-Zidar Klemenčič

Vežnaver in Draganović sta sicer dobra prijatelja in dolgoletna poslovna partnerja. Leta 2019, ko je bil Vežnaver že lastnik družbe Pejo Šampionka, je terjatve do tega podjetja odkupil Draganović, ki mu je tako pomagal tudi v sporu z nekdanjim lastnikom Edvinom Pejovićem.

V širši javnosti je Draganović najbolj znan kot koncesionar državne Družbe za avtoceste (Dars) pri avtovlekah. Glavnino svetovanja pri teh poslih je po poročanju Pop TV za Dars opravila prav Nina Zidar Klemenčič, ki je s to družbo v zadnjih dveh letih in pol ustvarila za 316.000 evrov prometa. Pravne storitve za Dars je odvetnica Zidar Klemenčič opravljala tudi sredi leta 2022, ko je ta družba na gramoznem parkirišču v Žusterni brezplačno dovolila Vežnaverjemu podjetju KPMS postaviti začasne gostinske objekte. Več medijev je takrat ugibalo, ali je imel Vežnaver notranje informacije z Darsa.