Na ministrstvo za okolje in prostor že vse od začetka ministrovanja Andreja Vizjaka letijo očitki, da mimo oči javnosti pripravlja zakone, ki bolj kot državljanom in okolju ustrezajo vplivnim posameznikom, interesnim skupinam in prijateljem ministra, ki v prostem času služijo s svetovanjem velikim onesnaževalcem.
Da okoljsko politiko krojijo gospodarski interesi in onesnaževalci, dokazujejo tudi podatki o obiskih pri ministru in njegovih državnih sekretarjih, ki smo jih pridobili v uredništvu necenzurirano.si. Iz njih je razvidno, da so vrata Vizjaka in sodelavcev odprta za predstavnike podjetij, ki imajo velike težave z ministrstvom, in energetskih podjetij, ki se borijo za enega največjih poslov - izgradnjo sežigalnice odpadkov. Nobenega od teh stikov niso prijavili Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), čeprav jih k temu zavezuje zakon.
Vezni člen med vsemi je Senko Pličanič, Vizjakov prijatelj in njegov "hišni" svetovalec. Pličanič je pisec ključnih zakonov za ministrstvo, kjer so mu oddali za več kot 650.000 evrov poslov. Za opravljeno delo so mu do sedaj izplačali že nekaj manj kot 350.000 evrov. Je tudi daleč najpogostejši obiskovalec ministrstva. V letu dni in pol je bil tam kar 34-krat, v določenem obdobju celo večkrat na teden, pri čemer je z Vizjakom ali njegovimi najožjimi sodelavci vsakič preživel tudi po več ur.
Preberite še:
"Vizjak-leaks": vrata ministra na stežaj odprta lobistom
167.000 vreden izdelek raztrgala služba DZ
Da je Pličanič eden glavnih Vizjakovih zaupnikov, potrjuje tudi seznam obiskovalcev na ministrstvu za okolje in prostor. Še preden je zanj začel uradno delati, je bil tam trikrat.
Pličanič je tako pripravil tudi nov zakon o varstvu okolja, čeprav imajo na ministrstvu številčno ekipo pravnikov, ki imajo veliko izkušenj s pisanjem okoljske zakonodaje. Samo za delo na tem zakonu je Pličaničevo podjetje Sol.Lex.Sus dobilo že štiri pogodbe v vrednosti 387.000 evrov. Predlog zakona je bil končan konec leta 2020, vlada pa ga je novembra lani potrdila in poslala v državni zbor. "Po mojih izkušnjah državni uradniki niso kos tem problemom. Osebno sem bil priča njihovi nepodkovanosti," nam je Pličanič pred časom pojasnil, zakaj ga je Vizjak najel za pomoč.
Toda Pličaničev izdelek, za katerega so mu že izplačali najmanj 167.000 evrov, je v teh dneh raztrgala zakonodajno-pravna služba državnega zbora. V 50 strani dolgem mnenju je imela pripombe k praktično vsem členom zakona. Tako ugotavlja:
- da so "vsebine slabo predstavljene in predvsem nezadostno pojasnjene in utemeljene",
- da iz obrazložitev členov ni mogoče razbrati razlogov, ki narekujejo predlagane rešitve,
- da glavnina pravne ureditve varovanja okolja vsebinsko ne bo določena z zakonom, ampak s podzakonskimi predpisi,
- da v obrazložitvah členov manjkajo vsebinski opisi relevantnih predpisov Evropske unije (EU),
- da sta problematična tudi neustrezno besedišče in pomanjkljiva nomotehnična pravila, ki so pogoj za učinkovitost predpisov.
Ali bodo poslanci državnega zbora kljub temu podprli predlog zakona, bo znano v naslednjih tednih.
Preberite še:
"Vizjak-leaks": ko državni sekretar sestankuje z "luško gazdo"
Pri Vizjaku dogovor, da bo v Ljubljani sežigalnica
Enako pomembna za Vizjaka je izgradnja novih sežigalnic odpadkov, ki bi rešile težave z vedno večjimi kupi odpadkov v Sloveniji. Tudi pri tem projektu je za pravno pomoč najel Pličaniča, ki je za to skupaj prejel 283.500 evrov. Toda seznam obiskov na ministrstvu za okolje in prostor razkriva, da se je lobiranje in pogovori s tistimi, ki bodo dobili posel, začelo že dolgo pred tem.
Tako je Vizjakovo državno sekretarko Metko Gorišek že aprila 2020 obiskal Marko Agrež, tehnični direktor Energetike Ljubljana. Po naših informacijah je bila družba, ki je v lasti Mestne občine Ljubljana, od samega začetka izbrana kot ena od dobitnic koncesije. Temu naj bi se prilagajale tudi študije in predpisi, ki jih je pisal Pličanič. Agrež je na okoljsko ministrstvo prišel z Iztokom Slatinškom, direktorjem Agencije za okolje (ARSO). Mesec dni pozneje je sledil nov sestanek. Z Agrežom je h Goriškovi prišel še direktor Energetike Ljubljana Samo Lozej. Poleti istega leta so se mu pridružili še predstavniki več energetskih in komunalnih podjetij.
Do premika v pogovorih o izgradnji novih sežigalnic je prišlo v začetku lanskega leta. Februarja je bil pri Vizjaku sestanek, na katerega so poleg Agreža prišli še ljubljanski župan Zoran Janković, mariborski župan Saša Arsenović in njegov podžupan Samo Peter Medved. V pogovore so vključili tudi Pličaniča, ki je nato z Agrežem in Lozejem hodil na sestanke k državni sekretarki.
Da je bila Energetika Ljubljana uspešna pri prepričevanju ministrstva, je dokončno postalo jasno prejšnji teden. Vizjak je napovedal skorajšnji razpis za podelitev koncesije štirim sežigalnicam odpadkov v državi. Zgradili naj bi jih v Ljubljani, Mariboru in Kočevju, celjski pa podaljšali koncesijo.
Preberite še:
Vizjak na dan interpelacije prijatelju oddal nov sanjski posel
"Pličaničev zakon pisan na kožo onesnaževalcem"
Senko Pličanič je svoje zveze na ministrstvu za okolje uporabil tudi za pomoč naročnikom svojega zasebnega podjetja. Med njimi je družba Termit, ki ji očitajo onesnaževanje Moravške doline. Leta 2019 ji je okoljski inšpektorat tudi prepovedal sprejem in predelavo odpadkov na deponijo Drtija, saj da je prišlo do okoljske škode za tla.
Tako je Vizjaka aprila 2020, v času popolnega zaprtja države, obiskalo več ljudi. Poleg Pličaniča sta bila tam še direktor Termita Anton Serianz in Ana Mladenovič, zaposlena na Zavodu za gradbeništvu, pri katerem je Termit naročil zanj ugodne študije. Mladenovičeva je ugotavljala, da deponija, na kateri Termit odlaga odpadke, ni nevarna za okolje, in da ni nevarnosti za podtalnico.
Pri obrambi je Termitu pomagal tudi Pličanič. Zanj je spisal izvedensko mnenje, v katerem je ugotovil, da ni odgovoren za okoljsko škodo v občini Moravče in da je bilo poročilo Agencije za okolje (Arso) v tej zadevi neustrezno. V Termitu so Pličaničevo mnenje prinesli tudi na ustno obravnavo v postopku. Arso ga je marca 2020 v enem delu že ustavil. V istem času je prišlo do sestanka na ministrstvu za okolje in prostor.
V občini Moravče medtem opozarjajo, da so določbe novega "Pličaničevega" zakona o varstvu okolja pisane na kožo Termitu in podobnim onesnaževalcem. "Gre namreč za to, da predloženi zakon prinaša grozljivo spremembo pri prenehanju statusa odpadkov. Takšna ureditev odpira možnost za obsežno onesnaževanje slovenske zemlje, saj bi po njej vanjo zakonito zakopavali nevarne in strupene odpadke," je opozoril moravški župan Milan Balažic.
"Vse tisto, kar sta nam v preteklih letih dr. Pličanič in vodstvo podjetja Termit nasilno vsiljevala, zdaj skuša ministrstvo za okolje, očitno naklonjeno umazanemu kapitalu in smetarski mafiji, uzakoniti za celotno Slovenijo. Če bo ta predlog zakona sprejet, bo moravška usoda doletela vse vas: za stoletja uničeno naravno okolje in ogroženo zdravje ljudi z množico bolezni na čelu z rakom," je še dejal.
Odgovor na prispevek: »Kako je Vizjak pod mizo uredil prijatelju za 650.000 evrov pogodb - Pri Vizjaku dogovor, da bo v Ljubljani sežigalnica«
Ministrstvo za okolje in prostor je v oktobru 2019 sprejelo odločitev, da se na ravni države ponovno konkretno pristopi k celovitemu ravnanju z odpadki, vključno z izvajanjem energijske izrabe goriva iz odpadkov. Potreba po tem se je znova pokazala, ko je ministrstvo opozorilo na problematiko zapiranja neustreznih in potencialno nevarnih odlagališč odpadkov po državi. Slovenija je v smislu končne obdelave odpadkov trenutno močno odvisna od tujine in ob visokih cenah soočena tudi z zapiranjem meja za izvoz odpadkov. V ta namen je ministrstvo poslalo vabilo vsem občinam, naj izrazijo interes za postavitev objekta za energijsko izrabo odpadkov v svojem okolju. Interes je izkazalo pet občin, in sicer: Mestna občina Maribor, Mestna občina Celje, Občina Jesenice, Občina Kočevje in Mestna občina Ljubljana.
Ministrstvo za okolje in prostor je ob tem izdelalo tudi študijo, ki je pokazala, da sta kot možni krajevni lokaciji za postavitev tovrstnega objekta v Sloveniji najbolj primerni Ljubljana in Maribor (Celje tak objekt že ima). Predlog temelji na dejstvu, da sta to največji slovenski mesti, kjer se zbere in predela največ komunalnih odpadkov – v Ljubljani je to RCERO Ljubljana. Prav tako imata obe mesti delujoč sistem daljinskega ogrevanja, ki zagotavlja tudi koristno izrabo toplotne energije, ki se generira sočasno s proizvodnjo električne energije.
Zaradi izkazanega interesa za sodelovanje v procesu reševanja predelanih mešanih komunalnih odpadkov, ki jih je po procesu mehanske-biološke predelave možno samo energijsko izrabiti ali odložiti na ustrezne deponije (odlaganje ni v skladu z usmeritvami EU), smo kot JAVNO PODJETJE, ki je v Mestni občini Ljubljana ustanovljeno za proizvodnjo toplote in električne energije ter upravlja z daljinskim sistemom ogrevanja, začeli z ministrstvom aktivno sodelovati, tako kot tudi predstavniki komunalnih podjetij ostalih zainteresiranih občin.
Naj na tem mestu dodamo, da so se na področju preučevanja energijske izrabe odpadkov v Ljubljani že pred leti (2006 – 2010) odvijale aktivnosti, konkretno v Termoelektrarni Toplarni Ljubljani, ki je danes kot enota TE-TOL sestavni del Energetike Ljubljana, a zaradi pomanjkanja sistemske ureditve energijske izrabe odpadkov na ravni države, dlje od preučevanja možnosti in razgrnitve dveh možnih lokacij postavitve objekta v Občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana ni prišlo (2009).
Energijska izraba komunalnih odpadkov je v Sloveniji obvezna državna javna gospodarska služba. Država lahko za njeno izvajanje podeli koncesijo, za njeno podelitev pa je pristojno Ministrstvo za okolje in prostor. Slednje je, s ciljem sistemske ureditve, pripravilo predlog Uredbe o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov. Po njenem sprejemu naj bi bil pripravljen razpis za podelitev koncesije.
V primeru, da bo uredba sprejeta in na njeni osnovi predlagana koncesijska pogodba sprejemljiva tako z vidika predvidljivosti, dolgoročnosti in posledično tudi ekonomske upravičenosti takšnega projekta, se bomo na razpis prijavili. V Ljubljani bi z uporabo najboljše razpoložljive tehnologije ter dobrih praks iz tujine lahko zgradili nov, samostojen t.i. »waste-to-energy« (odpadki v gorivo) objekt, katerega cilj ne bo sežiganje odpadkov, da bi zmanjševali njihovo količino, temveč snovna izraba nereciklabilnih komunalnih odpadkov za pridobivanje toplotne energije za potrebe daljinskega ogrevanja Ljubljane in električne energije za elektroenergetski sistem Slovenije.
Ob vsem navedenem zato odločno zavračamo, da si je Ljubljana kakorkoli že zagotovila koncesijo oz. da v ta namen kakorkoli lobira ali prepričuje pristojno ministrstvo. Sistemski pristop, vključujoč sodelovanje na državno-lokalni ravni, je nujen za vzpostavitev sistema za celovito ravnanje z odpadki v Sloveniji, zato ga pozdravljamo. Dejstvo je, da imamo v Ljubljani ustrezno infrastrukturo (Energetika Ljubljana) in domač energent (RCERO Ljubljana), z objektom za energijsko izrabo odpadkov pa bi lahko vzpostavili dobro krožno-gospodarsko prakso, predvsem pa bi lahko povečali energijsko samozadostnost, ki je v časih energetske krize pomembnejša kot kadarkoli prej. Da o tem, da bi za naše odpadke končno sami poskrbeli, in ne tujci, niti ne pišemo.
Doris Kukovičič
Pooblaščenka direktorja za odnose z javnostmi
Energetika Ljubljana
