Državna energetska podjetja v Sloveniji nimajo v lasti le prenosnega in distribucijskega električnega omrežja, ampak še en del pomembne infrastrukture. Gre za dobrih 3.000 kilometrov hrbteničnega optičnega omrežja, za katerega skrbi podjetje Stelkom. To je v večinski lasti Elektra Slovenije (Eles), Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) in štirih distribucijskih podjetij.
Toda podjetje Stelkom je v resnih težavah. Konec lanskega leta je komaj zbralo denar za izplačevanje plač, že nekaj časa pa se z njegovim poslovanjem ukvarja tudi policija.
Razlog: domnevno škodljive pogodbe za projekt v Srbiji, sumljivi posli, ki so ostali skriti pred nadzornim svetom, večmilijonsko oškodovanje in čezmerno zadolževanje, ki je družbo pripeljalo na rob bankrota. Vse to namreč v podjetju Stelkom očitajo nekdanjemu direktorju Igorju Maherju, tudi ministru za infrastrukturo v vladi Alenke Bratušek, ki je bil na tem položaju le nekaj dni.
Kaj vse piše v kazenskih prijavah, ki jih je zoper Maherja na policijo vložil njegov naslednik Danilo Grašič? Kako so ti posli povezani z drsenjem Stelkoma v zasebne roke? In kaj o teh očitkih pravi Maher?
Preberite še:
V tajnosti privatizirali del državnega optičnega omrežja
Delna privatizacija po volitvah
Stelkom je podjetje, ki trži prej omenjeno omrežje. Strankam, med katerimi so banke, institucije in operaterji, ga ponuja za širokopasovni dostop in druge storitve. V zadnjem desetletju se je redko znašlo pod drobnogledom javnosti. To pa se je spremenilo junija 2022, takoj po zadnjih parlamentarnih volitvah.
Takrat smo namreč na necenzurirano.si razkrili, da je Stelkom čez noč dobil novega zasebnega solastnika. 40-odstotni delež v podjetju Stelkom je prevzela družba Metrima International s sedežem na Švedskem. To obvladuje poslovnež Benny Ingemar Iggland. Švedi so v lastniški delež pretvorili posojilo, ki so ga Stelkomu odobrili dve leti pred tem.
Povezave novega švedskega solastnika Stelkoma pa so segale tudi do Slovenije. Zastopnik Igglandovih podjetij pri nas je bil namreč Rihard Vide, širši javnosti manj znani poslovnež, ki je bil v preteklosti solastnik podjetja Masterline International. Gre za enega večjih dobaviteljev Elesa, do leta 2022 največjega lastnika Stelkoma.
Predrago najemali opremo pri novem solastniku
V istem času, ko so Švedi postali največji lastniki Stelkoma, je ta z njimi začel tudi poslovati. Stelkom je tako sklepal pogodbe, na podlagi katerih bi lahko od Švedov po previsokih cenah najemal različno opremo. Prav to bi po mnenju sedanjega vodstva spravilo Stelkom na kolena.
Kot je razvidno iz kazenske ovadbe proti Maherju, Igglandu in Videtu, so v Stelkomu pripravljali projekt Balkan Ring, ki bi jim omogočil ponujanje optične povezave od Zagreba prek Beograda do Sofije. Za to pa so morali najeti kable.
Eno od pogodb so sklenili tudi s srbsko družbo Conexio, ki je bila nekoč znana pod imenom Targo Telekom. Njen direktor je Robert Nikolić, ki je sicer zaposlen v Stelkomu, po naših informacijah pa tudi zasebno prijateljuje z Maherjem. Nikolić je bil poslovni partner Janka Jenka, nekdanjega direktorja politične stranke Državljanska lista, iz katere je leta 2013 v vlado prišel tudi Maher.
Toda veliko bolj sporne naj bi bile pogodbe, ki so jih sklenili s podjetjem Aba Plus. Njegov lastnik je Iggland, uradno pa se ukvarja z nepremičninskimi posli. Švedi so ga uporabili tudi za Stelkomov projekt. Podjetje Aba Plus je tako kupilo opremo, nato pa jo po bistveno višji ceni oddalo Stelkomu v najem. Pogodbe je Maher podpisal junija 2022, le nekaj dni pred vstopom Švedov v lastništvo.
Preberite še:
Mervar se bo zagovarjal zaradi privatizacije hčerinske družbe
Z aneksi do dveh milijonov evrov predplačil
V Stelkomu zdaj ugotavljajo, da bi podjetju Aba Plus za opremo v desetih letih plačali šest milijonov evrov. Lani, ko Maherja ni bilo več in je postalo jasno, da tega posla ne bo, pa so bili v tem podjetju naenkrat pripravljeni to isto opremo oddati za 1,1 milijona evrov. Torej le za šestino prvotnega zneska.
Kot so opozorili v Stelkomu, tedanji direktor pogodb sploh ni posredoval računovodstvu in drugim službam, zaradi česar te niso bile seznanjene s pričakovanimi finančnimi obveznostmi. Tako jih tudi ni v poslovnem poročilu Stelkoma za leto 2022.
Še bolj sporni so bili aneksi. Nekaj dni po sklenitvi pogodb se je Maher s Švedi dogovoril, da jim bo jeseni 2023 plačal predplačila za najem opreme. Obetali so si kar 2,2 milijona evrov, pri čemer Stelkom tega denarja ni imel.
Trenutni direktor Danilo Grašič, nekoč član uprave nekdanje Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), v ovadbi izpostavlja, da se je s temi dejanji zavestno želelo spraviti Stelkom v finančni položaj prezadolženosti in plačilne nesposobnosti.
Preberite še:
Se bodo stepli za slovenski projekt, ki je v zapor spravil celo srbskega ministra?
Maher: Iščejo dežurnega krivca za težave
Kaj naj bi bil cilj teh manevrov? Stelkom spraviti v položaj, da bi znova potreboval svež kapital. Tega bi spet vplačali Švedi in to s pretvorbo več milijonov evrov terjatev do Stelkoma, ki izhajajo iz domnevno preplačanih pogodb. To bi pomenilo, da bi iz lastništva dokončno iztisnili Eles in druga državna podjetja, s tem pa dokončali privatizacijo Stelkoma.
Maher, ki mu v Stelkomu očitajo zlorabo položaja, poslovno goljufijo in ponarejanje poslovnih listin, očitke o nepravilnostih odločno zanika. Zatrdil je, da se obveznosti, ki bremenijo Stelkom, nanašajo na mednarodni projekt, ki ga je podjetje začelo v njegovem času, po njegovem odhodu pa od njega odstopilo. Zdaj pa v Stelkomu, kot meni, iščejo dežurnega krivca za nastalo škodo.
Maher vztraja, da z vstopom Švedov v lastništvo Stelkoma ni imel popolnoma nič. Po njegovih besedah je šlo za dogovor vodstva Elesa z novimi lastniki, ki so takrat pogosto sestankovali. V sodelovanju s Švedi pa je bil pripravljen tudi projekt Balkan Ring, ki so ga potrdili različni organi v podjetju.
Pojasnil je, da so imeli za financiranje projekt zagotovljen denar. In kdo bi jim ga posodil? Švedi oziroma podjetje Aba Plus. To pomeni, da bi Švedi najprej priskrbeli denar Stelkomu, ta pa bi ga večino vrnil Stelkomu. Maher vztraja, da Stelkom v njegovem času podjetju Aba Plus ni plačal niti evra. "Iggland nikoli ni imel namena izčrpavati Stelkoma," je pojasnil.
