Brskala po bančnih računih, za nagrado jo SDS pošilja v parlament

Na prihajajočih volitvah v državni zbor se bo na listi SDS za poslanski mandat potegovala tudi kandidatka, ki jo specializirano državno tožilstvo preganja zaradi domnevno nezakonitega brskanja po bančnih računih več kot stotih državljanov Slovenije. 

Gre za Simono Kaučič, poslansko kandidatko SDS v volilnem okraju Ljubljana Bežigrad II. V času tretje vlade Janeza Janše je bila na čelu sektorja za sumljive transakcije na uradu za preprečevanje pranja denarja (UPPD), ki ga je takrat vodil Damjan Žugelj. V tem obdobju naj bi zaposleni na uradu po ugotovitvah kriminalistov v postopku proti družbi Telemach nezakonito pregledali več kot 200 transakcijskih računov. 

Afera je dobila ime slovenski Watergate, velja pa za eno največjih zlorab ene od državnih institucij v zgodovini Slovenije. Po naših podatkih je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) jeseni 2023 Damjana Žuglja, Simono Kaučič in še štiri njune nekdanje sodelavce kazensko ovadil zaradi suma zlorabe uradnega položaja in pravic. Že januarja 2024 je specializirano tožilstvo vložilo zahtevo za sodno preiskavo. Nato pa se je zadeva ustavila na sodišču, ki o tej zahtevi ni odločilo kar dve leti. 

A vse to očitno ni bila ovira za to, da se je Simona Kaučič znašla na seznamu 87 poslanskih kandidatov največje opozicijske stranke. Kako je to mogoče? Zakaj je morala oditi z urada? In kaj sploh je afera slovenski Watergate?

Preberite še:
Janšev izbranec brskal tudi za računi škofa Sajeta
Takšen avto vozi škof Saje. Preiskovali so ga zaradi luksuza.

Nezakonito pregledali več kot 200 računov

Leta 2023 je portal N1 razkril, da kriminalisti NPU preiskujejo nekdanje vodilne na uradu za preprečevanje pranje denarja, ker naj bi v v postopku proti družbi Telemach nezakonito pregledali več kot 200 transakcijskih računov. 

Povod za pridobivanje teh podatkov je predstavljala zgolj na enem listu stipkana anonimna prijava, napisana v angleškem jeziku, v kateri so bila podjetja iz skupine Telemach obtožena pranja denarja in davčnih utaj. Telemach je sicer del United Group, ki jo je takrat obvladoval Dragan Šolak, lastnik več medijev v državah nekdanje Jugoslavije. 

Urad pod vodstvom Žuglja je konec novembra 2021 sprožil postopek proti Šolaku, nato pa v treh tednih pridobil podatke o bančnih računih več kot sto podjetij in posameznikov, med njimi tudi Šolaka, takratnega direktorja Pro Plusa (izdajatelja Pop TV in Kanala A), Branka Čakarmiša, lastnika medijske hiše Adria Media Tomaža Drozga, srbskega opozicijskega politika Dragana Djilasa ...

Bistvo: urad pred tem ni razpolagal z nobenimi indici, da bi ti ali drugi posamezniki, zajeti v njihovi preiskavi, prali denar ali bili povezani z drugimi kaznivimi dejanji.

Preberite še:
Državni udar na uradu, ki je vohljal za šefi medijev

Na položaj prišla brez kompetenc 

Ko je urad pridobil to množico podatkov, je skupaj s finančno upravo proti Šolaku vložil kazensko ovadbo. Toda tožilstvo je Žugljevo ovadbo zavrglo. Policija pa je nato začela preverjati, ali je pri tem prišlo do zlorabe položaja in ali je del zbranih podatkov dejansko izginil.

Del najožje Žugljeve ekipe, ki je na podoben način brskala tudi po računih takratnega predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča, novomeškega škofa Andreja Sajeta, direktorja Športne loterije Luke Steinerja in več drugih znanih posameznikov, je bila tudi Simona Kaučič.

Ta je na urad prišla v času tretje Janševe vlade. Kmalu po tem, ko je Žuglja imenovala za direktorja urada, je Simona Kaučič že postala vodja sektorja za sumljive transakcije, torej osrednjega presečišča vseh informacij, ki prihajajo na urad. Za ta položaj ni imela praktično nobenih strokovnih kompetenc. 

Preberite še:
Koga vse je obveščal Žugelj #kolumna

"Preiskave, ki jih ni mogoče najti v evidencah"

Dogajanje na uradu med prejšnjo vlado je preverjala tudi preiskovalna komisija državnega zbora, ki jo vodi Aleš Rezar in preiskuje sume nedopustnega vpletanja politike v delo policije in drugih državnih organov.

Kot je med zaslišanjem povedal nekdanji vodja sektorja za sumljive transakcije Leo Pongračič, je urad pod Žugljem spremenil način delovanja. Če so prej preiskave odrejali na podlagi prijav bank in predhodnih analiz, so se te naenkrat začele odrejati na podlagi anonimnih prijav, katerih število se je močno povečalo. "Ogromen skok je bil. Dvajset več je bilo v primerjavi s prejšnjimi leti. In nekatere so bile naslovljene kar osebno na Žuglja," je povedal Pongračič.

Bile so tudi preiskave, ki jih ni mogoče najti v elektronskih evidencah, zanje pa so očitno vedeli zgolj nekateri na uradu. "Glede na to, kar sem videl v tej zadevi, ne morem izključiti, da je nekdo vzporedno zbiral podatke," je opozoril Pongračič. Spomnimo tudi, da so pred volitvami leta 2022 v strankarskih medijih SDS objavljali podatke, ki jih je urad pridobil pri svojem delu, natančneje iz Srbije.

Del posebne operativne skupine, ki je delovala pod Žugljevim vodstvom, sta bili tudi Petra Zakrajšek, nekdanja občinska svetnica SDS v Grosupljem in podpredsednica tamkajšnjega občinskega odbora stranke, in Melita Mersel Hočevar, ki prav tako prihaja iz Grosupljega. Tam je bila zaposlena na občinskem uradu za splošne zadeve. Nobena od njih ni imela strokovnega znanja za to delo.

Preberite še:
"Ne morem izključiti, da so na uradu vzporedno zbirali podatke z bančnih računov"

Dobila odpoved, ker jo je "štempljala" sodelavka

Urad je morala Simona Kavčič zapustiti v začetku julija 2022, torej kmalu po zamenjavi oblasti, ko je dobila izredno odpoved.

"Gre za povračilne ukrepe zoper mene, ker sem prevzela vodenje sektorja za sumljive transakcije, ker sem delovala pod okriljem takratnega predstojnika urada Damjana Žuglja in ker smo takrat na uradu zaznali vrsto nepravilnosti iz preteklosti in nanje opozarjali," je povedala med zaslišanjem v državnem zboru. 

Sodišča so odločila drugače. Kaučič je izredno odpoved izpodbijala na delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, kjer pa ni bila uspešna. Odločitev so nato potrdili tudi na višjem in vrhovnem sodišču. Na koncu je šla še na ustavno sodišče, kjer so oktobra lani njeno pritožbo zavrnili.

Kot je razvidno iz ene od sodb, so ji očitali, da je manipulirala z evidencami delovnega časa. Tako je uporabljala kartice drugih zaposlenih in z njimi evidentirala njihove prihode ali odhode, čeprav ti takrat niso bili na delu. Hkrati je svojo kartico dala drugi sodelavki, da je ta evidentirala njen prihod, čeprav sama ni bila v službi. Z drugimi besedami: med seboj so si "štempljali" kartice, s čimer so želeli prikriti, da jih v resnici ni bilo na delovnem mestu.

Kaučič je vztrajala je, da jim je to ustno dovolil Žugelj, da je bilo delo kljub temu opravljeno in da gre za politično motiviran postopek. Sodišča ji niso verjela.