Bilo je maja 2021, ko smo v uredništvu necenzurirano.si dobili prvo informacijo o čudnem dogajanju na uradu za preprečevanje pranja denarja. Stopili smo v stik z virom, ki nam je zaupal, da je po zamenjavi direktorja na uradu prišlo do serije kadrovskih čistk. Ključne položaje so začeli prevzemati ljudje iz kroga SDS. Poslušali smo o anonimkah, ki jih je novi direktor Damjan Žugelj začel nositi na urad. O arhivu, ki ga je čez noč preselil drugam. O tarčah, ki naj bi si jih v uradu izbirali vnaprej.
To je bil čas, ko je bila prejšnja Janševa vlada še trdno v sedlu. Policijo je že vodil Hojsov izbranec Anton Olaj, finančno upravo (Furs) pa član SDS Simon Starček. V trojčku organov, ključnih za odkrivanje gospodarskega kriminala, je nekdanja vladajoča stranka potrebovala le še urad s praktično neomejenimi pooblastili v razmerju do bank. Po zaslugi vira, ki je takrat izkazal neverjetno mero poguma, smo začeli slutiti, da gre za koordinirano gradnjo aparata za sistematično iskanje podatkov o vseh, ki tedanji oblasti niso bili po volji.
Danes, dve leti in pol pozneje, je jasno, da je to, kar se je zgodilo na uradu, največja zloraba katere od institucij v zgodovini samostojne Slovenije. Vse kocke te zgodbe se počasi, a vztrajno zlagajo na svoje mesto. Policija je preiskavo zaključila, nekdanje vodilne na čelu z Žugljem je kazensko ovadila tožilstvu. Javljajo se oškodovanci.
Odprto ostaja le še eno, a najpomembnejše vprašanje: koga vse je o ljudeh, za katerimi je brskal, obveščal Žugelj?
Preberite še:
Ker ni odstopil, je Janšev izbranec vohljal za njegovo ženo
Kaj je skupnega vsem znanim tarčam urada?
Prav vsa najbolj znana imena, pri katerih je Žugelj brez zakonske podlage pridobival podatke z bančnih računov, imajo namreč eno skupno stvar – da je bil lov na njih v političnem interesu nekdanjega predsednika vlade.
Prve tarče, tedanjega predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča, se je Žugljev urad lotil takoj, ko je prešel v vrste opozicije, tedanja koalicija pa ga je na vse načine skušala razrešiti. Povod? Anonimka, ki je njegovi soprogi očitala, da je prejela 400.000 evrov podkupnine. Izkazala se je za laž. Na zadnjo tarčo, novomeškega škofa Andreja Sajeta, se je urad spravil takoj, ko je prevzel vodenje Slovenske škofovske konference. Povod? Anonimka, ki mu je očitala davčno utajo z dohodki iz Avstrije. Spet laž.
Vmes je na muho urada prišel srbski medijski mogotec Dragan Šolak, lastnik Telemacha in portala N1, ki je dolgoletni trn peti v lasti srbskega predsednika Aleksandra Vučića. Slovenski urad ga je ob pomoči iz Srbije začel preiskovati nekaj mesecev pred volitvami v Srbiji. Povod? Anonimka, ki mu očita pranje denarja. Policija je ugotovila, da je šlo za laž.
V obratni smeri je pozneje šlo sodelovanje pri iskanju obremenilnih podatkov o družbi Gen-I, ki jo je takrat vodil Robert Golob. Povod? Anonimka "zaskrbljenih zaposlenih". Tudi ta se je izkazala za laž. Vse to se je dogajalo ob zelo pogostih Žugljevih obiskih Srbije, kjer ima nekdanji direktor urada danes svetovalno podjetje.
Preberite še:
Policija ovadila Janševega šefa urada za boj proti pranju denarja
Odprli 224 računov zaradi lažnive anonimke
Urad je ob Šolaku preiskoval še srbskega opozicijskega politika Dragana Djilasa, njegovega brata in prijatelja iz Švice. Samo v tej zadevi je skupaj "odprl" neverjetnih 224 bančnih računov. Še enkrat: brez kakršnih koli sumov, da je kdorkoli od imetnikov storil kakršno koli kaznivo dejanje.
V tej največji nabirki podatkov v svoji zgodovini je urad pridobil bančne podatke več kot stotih posameznikov in podjetij. Med njimi so bili tudi vodilni ljudje iz slovenskih medijev. Recimo Branko Čakarmiš, tedanji direktor družbe Pro Plus, lastnice Pop TV, ki jo je Janša nekoč označil za "največjo opozicijsko stranko". Pa Tomaž Drozg, nekdanji lastnik medijske skupine Adria Media, ki jo je takrat prodajal Šolaku. Pa ljudje, ki so se v preiskavi znašli po pomoti. Eden od teh je upokojeni gasilec z območja Ljubljane.
Na muhi urada sta se znašla še podpredsednik upravnega odbora Save Dejan Rajbar in predsednik uprave Športne loterije Luka Steiner. Rajbarju je urad brskal po računih, ko je Savo in njene hotele kupoval zet Viktorja Orbana. Steinerja se je Žugelj lotil v času, ko si je Janševa vlada prizadevala spremeniti zakonodajo o igrah na srečo, SDS pa je imela zelo dobre zveze z avstrijskim igralniškim velikanom Novomatic. Povod? Anonimka, ki Steinerju očita, da je "izbranec globoke države in SD".
Preberite še:
Janšev izbranec brskal tudi za računi škofa Sajeta
Takšen avto vozi škof Saje. Preiskovali so ga zaradi luksuza.
Žugelj je vedel, kaj počne. In za koga.
Je res mogoče verjeti, da se je Žugelj vseh teh imen iz političnih, gospodarskih, cerkvenih in medijskih krogov spomnil sam? Seveda ne. Žugelj je bil aparatčik, politično nastavljen kader, ki ga je SDS potegnila iz naftalina na Hrvaškem. Še iz časov, ko je vodil Agencijo za trgovanje z vrednostnimi papirji (ATVP), je veljal za "kavboja", ki neizmerno rad hodi po robu. Ves čas je dobro vedel, kaj počne.
Preveč je namreč dima, da zadaj ne bi bilo tudi ognja. Preveč imen in motivov, da bi lahko šlo za naključja, preveč je povezav do nekdanje vladajoče stranke. Žugelj je vedel, da je vidni obraz lova na ciljno izbrane čarovnice. Vedel je, da so bančni podatki eno najmočnejših orodij pritiska, saj razkrivajo praktično celotno življenje posameznika. Vedel je, da bo žrtvam otežil življenje, saj te še osem let po preiskavi, četudi ta ne ugotovi ničesar, pri bankah ne morejo najeti posojila zaradi "rdeče zastavice".
Vedel je, zakaj je tam. In predvsem: vedel je, za koga to počne. Vedel je, da je oseba, ki povezuje vsa ta imena, takrat sedela v pisarni predsednika vlade na Gregorčičevi.
Primer Žugelj nas je znova naučil, kako pomemben za odkrivanje najtežjih primerov sumov gospodarskega kriminala je Nacionalni preiskovalni urad (NPU). Med Janševo vlado sta ga Hojs in Olaj razsula in praktično ukinila. Tudi Tatjana Bobnar in Boštjan Lindav v mesecih po prevzemu vodenja ministrstva in policije iz nerazumljivih razlogov nista kazala pretirane volje, da bi mu vrnila samostojni status.
Toda v tem primeru gre za demokracijo in vrednote dežele, ki tako rada živi v amneziji dnevnopolitičnih dogajanj, spletk in "spinov". Vprašanje, kdo in kako je Žuglju dajal navodila za njegovo početje, enostavno ne sme ostati brez odgovora.
Preberite še:
Državni udar na uradu, ki je vohljal za šefi medijev
