Zdravniki na radiološkem oddelku Splošne bolnišnice Celje so skoraj vsako drugo odčitavanje magnetne resonance (MR), računalniške tomografije (CT) in ultrazvoka, za katero so bili dodatno plačani prek podjemne pogodbe, v resnici opravili med rednim delovnim časom.
To je razvidno iz internega poročila celjske bolnišnice, ki smo ga pridobili po zakonodaji o dostopu do informacij javnega značaja. Gre za 11 strani dolge ugotovitve analize opravljenih storitev po podjemnih pogodbah zdravnikov radiologov med januarjem in avgusta 2022. Nekdanje vodstvo zavoda jih je naročilo zaradi sumov nepravilnosti. Zdajšnji direktor Dragan Kovačić je kršiteljem na podlagi tega dokumenta izdal opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja in od njih zahteval vračilo denarja, skupno več kot 30.000 evrov bruto.
Poročilo razkriva, kako dolgo so celjski radiologi izkoriščali luknje v sistemu, ne da bi to kdo opazil. Dodatno tudi krepi sume, da ne gre za osamljen primer, ampak modus operandi v javnem zdravstvu, predvsem na področju radiologije, kar nekaterim omogoča ekscesno visoke dodatne prejemke, tudi več kot 100 tisoč evrov neto na leto.
Preberite še:
100.000 evrov neto za popoldansko delo tudi šefu radiologov
V desetih minutah opravili delo, ki uradno šteje eno uro
Že pred časom smo razkrili, da so v Celju lani jeseni radiologe zalotili pri izplačevanju previsokih honorarjev. Ti so del dodatnega dela, ki ga uradno opravljajo popoldan in prek podjemnih pogodb, v resnici opravili v rednem delovnem času. To pomeni, da so bili dvakrat plačani za isto delo.
Celjska bolnišnica je tako pregledala plačila prek podjemnih pogodb za delo izven rednega delovnega časa. Pod drobnogled je vzela obdobje od januarja do avgusta lani. Gre za 167 delovnih dni brez upoštevanja dopustov in bolniških odsotnosti. V tem času je 14 radiologov prek podjemne pogodbo izvedlo 5.626 dodatnih preiskav, torej vsak v povprečju dobrih 400. Večinoma je šlo za magnetne resonance, ki so bolj zahtevne, a so tudi bolje plačane.
Strošek dodatnih storitev je Splošno bolnišnico Celje stal 215.000 evrov, od tega so radiologi prejeli okoli 118.300 evrov. To pomeni, da je posamezni radiolog v povprečju prejel nekaj več kot tisoč evrov neto na mesec, nekateri več, drugi manj. Posamezna preiskava je v povprečju stala 38 evrov bruto. Zanjo je torej radiolog prejel 21 evrov neto.
Preberite še:
Radiološki rekorder: v januarju uradno delal 31 dni po 13 ur
Delal devet dodatnih minut, obračunal pa si jih je 280
Že ob začetku preverjanja so v Celju prišlo do nenavadnih podatkov. Po standardu, ki velja v tamkajšnji bolnišnici in je bistveno višji kot drugje po državi, bi morali radiologi dodatne storitve opraviti v 2.618 urah. Vsak od njih bi moral v povprečju delati dodatnih 187 ur, torej vsak delovni dan nekaj več kot uro.
A glede na evidentirani delovni čas so vsi skupaj storitve opravili zgolj v 507 urah, torej v manj kot petini predvidenega časa. Zakaj tolikšno odstopanje? Ker so namerno prikazovali lažne podatke zato, da bi prejeli večje dodatno plačilo.
Ker so se podatki o prisotnosti izven rednega delovnega časa močno razlikovali od podatkov o opravljenem delu po normativih, je vodstvo bolnišnice zunanjo programsko hišo zaprosilo za dopolnitev podatkov po datumu in času odčitavanja za vse preiskave, ki so bile plačane po podjemni pogodbi. Ko so te podatke križali z evidentiranimi karticami za redni delovni čas in podjemno delo, so ugotovili:
- da je bilo le 52 odstotkov odčitavanj izvidov nedvomno izvedenih izven rednega delovnega časa, torej v skladu s pravili. V rednem delovnem času jih je bilo 41 odstotkov ali 2.324, za preostalih 358 pa niso imeli podatkov. Za slabo polovico odčitavanj torej radiologi ne bi smeli prejeti dodatnega plačila.
- eden od zaposlenih radiologov je 14. januarja lani opravil sedem magnetnih resonanc trebušnih organov, ki imajo normativ 40 minut. To pomeni, da bi moralaimeti tisti dan na podjemni kartici zavedenih okoli 280 minut oziroma skoraj pet ur dodatnega dela. Evidentiranih je imel samo devet minut.
- če ni bilo evidentiranega delovnega časa, je šlo za delo na daljavo, česar pa podjemna pogodba ne dovoljuje. Na ta način je bilo opravljenih 570 odčitavanj na daljavo - v veliki večini jih je izvedla ena oseba.
Preberite še:
Javne bolnice pod načrti, ker so zdravniki raje pri zasebnikih
Predstojnik, ki vsak dan opravi še pet ur "popoldanskega" dela
Iz tega izhaja, da so radiologi v Celju prek podjemnih pogodb dodatno služili kar med rednim delovnim časom. Razlogov, da jim je to uspevalo, je več. Prvi je slab nadzor, saj je bil med kršitelji tudi predstojnik oddelka Dušan Ačkun. Drugi razlog je pomanjkanje radiologov in vse večje povpraševanje po njihovih storitvah. Tretji pa so več kot očitno neustrezni standardi oziroma normativi. Ko opravijo redno delo, določeno v njihovih pogodbah o zaposlitvah, imajo namreč radiologi več kot dovolj časa za dodatno delo, za katero prejmejo dodatno plačilo.
Toda to je bil očitno le vrh ledene gore. Še večji so namreč zneski, ki jih bolnišnice prek podjemnih pogodb na oddelkih radiologije izplačujejo zunanjim sodelavcem. Kot smo razkrili, med zdravniki in drugimi zaposlenimi v javnem zdravstvu, ki so lani s popoldanskim delom prek podjemnih pogodb zaslužili največ denarja, velika večina dela na oddelkih za radiologijo. Med 75 pogodbeniki, ki so od javnih bolnišnic lani prejeli najmanj 30.000 evrov neto, je namreč kar 61 zdravnikov specialistov radiologije in radioloških inženirjev.
Ti so si samo za delo izven rednega delovnega časa razdelili 2,7 milijona evrov. To v povprečju znaša 44.000 evrov na osebo oziroma slabe štiri tisočake na mesec.
Rekorderja sta prejela več kot 100.000 evrov neto, torej skoraj devet tisoč evrov na mesec. Eden od njiju je delal za celjsko bolnišnico, po naših informacijah gre za predstojnika oddelka za radiologijo v drugi bolnišnici. Kot so nam pojasnili v Celju, je v letu dni opravil 1.846 magnetnih resonanc in 32 nukleoliz. Za to je po normativih porabil 1.262 ur. Če je delal vse dni v letu in ni bil na dopustu, je moral torej poleg rednega dela v matični ustanovi vsak dan preživeti še dodatnih pet ur v drugi bolnišnici.
Kdaj je vse te storitve opravil in ali je bilo to tudi med rednim delovnikom, ni mogoče ugotoviti. V bolnišnicah namreč priznavajo, da nimajo možnosti za preverjanje zunanjih sodelavcev, zanje pa je pomembno le, da so storitve opravljene.
