Poniknili državni milijoni. Kam je gledala varuhinja neodvisnega sodstva?

Odvetnica Urška Kežmah, sicer predsednica sodnega sveta, kot upraviteljica v prisilni poravnavi nekdanjega razvojnega centra RI Savinja ni zaznala ničesar spornega. V tej zaradi manevrov vpletenih državi grozi, da bo ostala brez več milijonov evrov javnega denarja.

To izhaja iz njenih pojasnil. Zanje smo jo zaprosili po tem, ko smo v torek na necenzurirano.si razkrili sume, da gre v prisilni poravnavi RI Savinja, ki teče pred okrožnim sodiščem v Celju, za zlorabo tega instituta. Končni cilj tega početja je odpis petih milijonov evrov, ki jih RI Savinja na podlagi pravnomočne sodbe dolguje državi. 

Pri tem denarju gre za subvencijo, ki jo je RI Savinja pred leti porabil v nasprotju s pravili, zaradi česar se je lani na zatožni klopi znašel njegov lastnik in direktor Janez Uplaznik. Ta po naših podatkih še vedno obvladuje tudi prisilno poravnavo RI Savinja - in to prek svojega pooblaščenca Braneta Goršeta, nekoč obsojenega stečajnega upravitelja, ki je povezan z največjimi upniki. 

Na vprašanje, ali je tudi sama zaznala povezave, ki smo jih razkrili, in ali se ji kot upraviteljici "prisilke" RI Savinja zdijo problematične, nam je Urška Kežmah včeraj odgovorila, da "so nekaj splošne zaznave in namigovanja, povsem drugo pa so dejstva, ki se podredijo zakonskim normam".

Toda nova razkritja, ki jih objavljamo danes, njene navedbe postavljajo v nenavadno luč. Da je s prisilno poravnavo RI Savinja nekaj narobe, pa je prepričana tudi država, ki je zoper sklep o potrditvi te "prisilke" vložila pritožbo.

Preberite še:
Stari znanci iz stečajev: odpisali bi pet milijonov evrov dolgov do države

Urška Kežmah s prstom kaže na državo

Urška Kežmah nam je včeraj zatrdila, da postopek prisilne poravnave vodi v skladu z določbami insolvenčne zakonodaje. S prstom je pokazala na državo. 

"Kot upnica je imela možnost, da bi kot stranka postopka prerekala terjatve posameznih upnikov. Glede na to, da do sedaj upnica (država) ni vlagala pravnih sredstev zoper posamezna procesna dejanja, ki sem jih opravila, na primer zoper opravljen preizkus terjatev, je mogoče sklepati, da se je strinjala z opravljenimi procesnimi dejanji upraviteljice, torej s priznanjem terjatev upnikom," je poudarila. 

"Sodišče in upraviteljica sta organa, ki morata spoštovati zakonske določbe. Če je nekaj v skladu z zakonom, težko zavzamem stališče, da gre za nepravilnosti," je dodala Urška Kežmah, ki od leta 2024 predseduje sodnemu svetu. Gre za samostojni državni organ, ki ima ključno vlogo pri zagotavljanju neodvisnosti sodstva. Med drugim predlaga kandidate za sodnike državnemu zboru, odloča o napredovanjih sodnikov, sodeluje v disciplinskih postopkih in skrbi za ugled, neodvisnost in kakovost sodne veje oblasti.

A več dejstev nakazuje, da je prisilna poravnava RI Savinja, ki jo od maja lani kot upraviteljica vodi Urška Kežmah, namenjena zgolj temu, da prejemnikomveč milijonov evrov vredne državne subvencije na čelu z Uplaznikom te ne bi bilo treba vrniti.

Preberite še:
Iz Dubaja se vračajo milijoni, ki jih je izgubila slovenska elita

Nova dejstva v zgodbi: kako so prehiteli državo

Država je konec leta 2024 po večletnem pravdanju dosegla zmago. V rokah je imela pravnomočno sodbo, na podlagi katere bi ji morala RI Savinja vrniti 5,4 milijona evrov. Okrajno sodišče v Žalcu je 30. decembra tistega leta izdalo sklep o izvršbi, dan zatem pa je blokiralo bančne račune RI Savinja.

Marca 2025 je država sprožila tudi postopke vpisa hipoteke na njenem glavnem premoženju -več milijonov evrov vredni stavbni pravici na poslovnem objektu v Žalcu. V njem imajo sedež Mikropis in druga podjetja družine Uplaznik. Samo z njenim rubežem bi si lahko država poplačala večino dolga.

Toda bila je prepozna. Isto sodišče je 19. decembra 2024, manj kot dva tedna pred državo, izdalo dva sklepa o izvršbi, ki sta ju vložili podjetji Argos Consulting in Finesto-Najem. Obe sta povezani z Goršetom, svetovalcem RI Savinja pri "prisilki", ki v tem postopku vleče vse niti. Dolgove sta prevzeli od skupine Mikropis, ustanoviteljice RI Savinja, ki jo obvladuje Uplaznik. 

Kar je ključno: vpisali sta se tudi na prej omenjeno stavbno pravico, do katere je hotela priti država. To sta storili januarja 2025, slaba dva meseca pred njo. Posledično je država v "prisilki" padla med nezavarovane upnike, ki so potegnili najkrajšo.

Preberite še:
Državne milijone so hoteli kanalizirati na bančni račun v Dubaju #dokumenti

Vse niti v rokah Braneta Goršeta

Okrožno sodišče v Celju je predlog za začetek prisilne poravnave RI Savinja prejelo konec marca 2025. V imenu Janeza Uplaznika ga je vložil kar Gorše. Ker je država blokirala račune RI Savinja, je ta poskrbel tudi za plačilo predujma za začetek postopka.

Iz obsežne dokumentacije izhaja, da so se priprave na "prisilko" RI Savinja v resnici začele decembra 2024, ko je bilo že jasno, da so izgubili na sodišču in bo potrebno vračati državne subvencije.

Takrat sta se namreč podjetji Mikropis in Oring, ki ga prav tako obvladuje Uplaznik, umaknili iz lastništva RI Savinja. S tem sta vsaj uradno pretrgali vez z RI Savinja, zaradi česar sta kot upnika ohranili pravico do glasovanja v njegovi "prisilki". Kdo je kupil njun nekaj manj kot 50-odstotni lastniški delež? Kar sam RI Savinja.

Že čez nekaj dni se je začela cenitev premoženja za potrebe "prisilke". Vpleteni so pridobili tudi revizijska poročila in druge dokumente, s katerimi so dokazovali, da bi bila "prisilka" za upnike bolj koristna kot morebitni stečaj. Toda pozor: po izračunih cenilcev bi jim "prisilka" prinesla 8,5-odstotno poplačilo, stečaj pa 8,11-odstotnega. Razlika je torej minimalna.

Preberite še:
Razkrivamo offshore mrežo podjetij in bančnih računov ruskega lastnika SIJ Zubickega

Goršetovim podjetjem milijonski zaslužek, državi pa izguba

Bistvo je naslednje: če pomemben del dolga ne bi prešel v roke dveh podjetij v lasti Goršetovih sorodnikov, bi država nazaj prejela vsaj del milijonov, ki jih je pred leti namenila RI Savinja.

Ista prijateljska podjetja so poskrbela za to, da je bila "prisilka" potrjena z 62,6 odstotka vseh upniških glasov, kar je tik nad zakonsko zahtevano 60-odstotno večino.

Pri tem obe podjetji v lasti Goršetovih sorodnikov (Argos Consulting in Finesto-Najem) terjatev do RI Savinja, ki sta jih leta 2024 odkupila od Uplaznikovih podjetij, nista zabeležili v računovodskih izkazih. Možna razlaga je, da sta jih dobili brezplačno oziroma sta zanje plačali simboličen znesek. 

Toda pozor. Ker sta ob pravem času sprožili izvršbo, sta se pred vsemi vpisali na več milijonov evrov vredno premoženje RI Savinja, v primeru potrjene prisilne poravnave pa bosta postali edini lastnici tega podjetja. Država bo medtem izgubila veliko večino denarja.

Kako je torej mogoče, da vseh teh "naključij", povezav in sosledij manevrov ni opazila upraviteljica "prisilke" Urška Kežmah?

Preobrat: država izpodbija odpis dolgov 

V svojih pojasnilih je Urška Kežmah poudarila, da postopek prisilne poravnave vodi v skladu z določbami insolvenčne zakonodaje. 

Se ji zdi kakorkoli sporna prodaja terjatev do RI Savinja osebam, ki so povezane s svetovalcem dolžnika in pooblaščencem njegovega direktorja? Sploh ob dejstvu, da so te osebe nato same odločile, kakšen bo razplet prisilne poravnave? "Ker ne gre za povezane osebe po določilih zakona, imajo te upnice glasovalno pravico. Poudarjam, da upraviteljica ne smem in ne morem delati mimo zakonskih določil," odgovarja Urška Kežmah. 

Na državnem odvetništvu so nam sicer včeraj potrdili, da so zoper sklep o potrditvi "prisilke" sredi decembra vložili pritožbo. "Odločitev o vložitvi pritožbe je bila sprejeta po dogovoru in uskladitvi z ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport. Dodatnih aktivnosti v tej fazi postopka ne moremo komentirati, saj gre za nepravnomočno zadevo," so pojasnili. 

Na to pritožbo je upraviteljica Kežmah že odgovorila. Kaj, ni želela razkriti, saj je vsebina odgovora dostopna le strankam v postopku.