Stari znanci iz stečajev: odpisali bi pet milijonov evrov dolgov do države

Pred 15 leti, v času vlade Boruta Pahorja, je država razdelila 161 milijonov evrov denarja za zagon razvojnih centrov. Projekt, ki bi moral slovenskemu gospodarstvu pomagati pri preboju, se je končal klavrno. Pri večini prejemnikov so namreč odkrili nepravilnosti pri porabi tega denarja. 

Med največjimi kršitelji je bil Razvojni center Savinja Žalec, danes RI Savinja, ki je od ministrstva za gospodarstvo prejel kar osem milijonov evrov. S tem denarjem je od svojega lastnika, podjetja Mikropis, ki ga obvladuje Janez Uplaznik, kupil programsko opremo, ki je v resnici ni potreboval. Lani se je proti Uplazniku v tej zadevi začelo sojenje zaradi suma oškodovanja evropskega socialnega sklada in državnega proračuna.

Toda zgodba je v tem času dobila novo nadaljevanje, ki ga objavljamo danes. 

Država je namreč od RI Savinja zahtevala vračilo polovice denarja, ki ga je z obrestmi za več kot pet milijonov evrov. Pred dobrim letom dni ji je dalo prav tudi sodišče. A v vmesnem času so se v Mikropisu očitno domislili, kako bi se lahko izognili vračilu več milijonov evrov vredne subvencije. Bistvo: RI Savinjo so poslali v prisilno poravnavo, med katero je država s pomočjo novih prijateljskih upnikov ostala praznih rok. 

Kako jim je to uspelo? Kakšno vlogo pri tem ima odvetnica Urška Kežmah, sicer predsednica sodnega sveta? In kaj ima z vsem skupaj nekdanji stečajni upravitelj Brane Gorše, ki je bil obsojen na več kot štiri leta zaporne kazni?

Preberite še:
Iz Dubaja se vračajo milijoni, ki jih je izgubila slovenska elita

Kako je država ostala brez milijonov

RI Savinja je dobil osem milijonov evrov javnega denarja za razvoj informacijske tehnologije za trgovine, zdravstvo, turistična podjetja in za javno upravo. Toda po ugotovitvah revizorjev iz urada za nadzor proračuna je velik del tega denarja porabil za nakup programske opreme za samopostrežne blagajne, ki jo je pred tem že razvil njegov lastnik Mikropis. Zanjo je plačal skoraj pet milijonov evrov. 

Pod črto: razvojni center je javni denar prenakazal svojemu zasebnemu ustanovitelju. Ker evropska pravila tega ne dovoljujejo, so posel začeli preiskovati kriminalisti. Država je od RI Savinja zahtevala vračilo slabih treh milijonov evrov. Sodišče je pravnomočno odločilo, da ga mora ta vrniti z obrestmi, torej skupaj 5,4 milijona evrov. 

Toda v Mikropisu so bili na to očitno že vnaprej pripravljeni. Še leta 2024, ko odločitev sodišča o vračilu denarja še ni bila pravnomočna, sta se med upniki RI Savinje naenkrat pojavili dve novi podjetji: Argos Consulting in Finesto-Najem. 

Obe imata skupno točko. Povezani sta z nekdanjim odvetnikom in stečajnim upraviteljem Branetom Goršetom, ki je bil leta 2016 zaradi več kaznivih dejanj v stečaju družbe Hidro Koper pravnomočno obsojen na štiri leta in dva meseca zapora. Lastnika podjetij Argos Consulting in Finesto-Najem, ki sta več milijonov evrov terjatev do RI Savinja odkupila od Mikropisa, sta Goršetova sorodnika.

Preberite še:
Državne milijone so hoteli kanalizirati na bančni račun v Dubaju #dokumenti

"Prisilko" vodi predsednica sodnega sveta

Težko je verjeti, da gre za naključje. Iz javno dostopnih listin je namreč razvidno, da je Gorše danes pooblaščenec Janeza Uplaznika, lastnika in direktorja Mikropisa. Takoj zatem sta podjetji Argos Consulting in Finesto-Najem na premoženju RI Savinje vpisali hipoteko, s čimer sta si zagotovila status zavarovanega upnika. 

Še pomembneje: z odkupom terjatev sta v "prisilki" dobili tudi glasovalne pravice, ki jih podjetje Mikropis ne bi imelo. In res: že maja 2025, ko je bila sodba za vračilo denarja državi že pravnomočni, je RI Savinja končal v prisilni poravnavi. Za njenega upravitelja je sodišče imenovalo Urško Kežmah, ki je leta 2024 postala predsednica sodnega sveta. Pri vodenju te "prisilke" ji pomaga Andreja Lipnik Dikaučič, soproga Marjana Dikaučiča, ministra za pravosodje v tretji Janševi vladi. 

Sledil je ključni manever: po načrtu bi upniki v prisilni poravnavi RI Savinje prejeli le 8,5 odstotka svojega denarja. Obenem so jim dali možnost, da terjatve pretvorijo v kapital RI Savinja. Izkoristili sta jo prav prej omenjeni podjetji, povezani z Goršetom, ki sta s tem pridobili dvojne oziroma trojne glasove. 

Na koncu so podjetja, povezana z Goršetom oziroma družino Uplaznik, zbrala 62,6 odstotka glasov, kar je tik nad zakonsko zahtevano 60-odstotno večino. Sodišče je prisilno poravnavo potrdilo konec lanskega leta. Ko bo postala pravnomočna, bo torej država namesto 5,4 milijona evrov dobila le 450 tisoč evrov. In še to predvidoma čez dve leti.

Preberite še:
Razkrivamo offshore mrežo podjetij in bančnih računov ruskega lastnika SIJ Zubickega

Vse niti vleče Gorše. Kdo bi moral to opaziti?

Več dejstev nakazuje, da vse niti v zgodbi, v kateri bo država očitno izgubila pet milijonov evrov javnega denarja, vodi Gorše. Ta namreč ni le Uplaznikov pooblaščenec, ampak tudi svetovalec RI Savinja v prisilni poravnavi, razkrivajo javno dostopni dokumenti. 

Pod črto: Gorše v isti zadevi dela tako za dolžnika kot za njegovega lastnika, ki je imel od domnevno spornih finančnih manevrov največjo korist. Obenem pa je ljudi, povezane z Goršetom, mogoče najti med upniki, ki so imeli ključno vlogo pri izglasovanju prisilne poravnave RI Savinje. Eden od Goršetovih sorodnikov je tako sodišču nakazal tudi predujem za začetek te "prisilke". 

Toda ključno vprašanje je naslednje: kako je mogoče, da teh, ne tako skritih povezav v "prisilki" nista opazila ne upraviteljica Kežmah ne okrožno sodišče v Celju? Odgovor nanj bomo skušali najti v naslednjih dneh. 

Pred državo rešili poslovno stavbo v Žalcu

Ključno premoženje RI Savinja je sicer stavbna pravica, ki jo ima za uporabo poslovnega objekta v Žalcu, v katerem domuje skupina Mikropis. Njena vrednost je bila med "prisilko" ocenjena na slabe tri milijone evrov. Do te stavbne pravice je želela priti tudi država, a je bila prepozna. 

Kdo jo je prehitel? Podjetji Argos Consulting in Finesto-Najem v lasti Goršetovih sorodnikov, ki sta na podlagi izvršbe na stavbni pravici tik pred njo vpisali hipoteko. V nasprotnem primeru bi država lahko prišla do poplačila večine dolga. Ker to državi ni uspelo, je ostala praznih rok, saj ima v prisilni poravnavi status nezavarovane upnice.