Nova zmaga srbskega tajkuna v Sloveniji. Za kaj je potreboval 100 milijonov s Cipra?

Zakaj bo jutri pomemben dan za srbskega tajkuna Miodraga Kostića in njegove posle v Sloveniji? Kakšne težave ima z Banko Slovenije? In kaj razkrivajo dokumenti s Cipra?

Avtor: Primož Cirman / Vesna Vuković
četrtek, 29. 8. 2019, 04:00


miodrag kostić
Miodrag Kostić
STA

Srbskega tajkuna Miodraga Kostića ne loči več veliko od nakupa za več kot pol milijarde evrov bruto vrednega paketa slabih terjatev do številnih slovenskih podjetij, poslovnežev in fizičnih oseb.

Po naših informacijah bo namreč nadzorni svet avstrijske družbe Heta Asset Resolution, ki jo je avstrijska država ustanovila kot slabo banko nekdanje Hypo Bank, jutri odločal o prodaji njenega slovenskega podjetja. Pričakovati gre, da bo poslu prižgal zeleno luč. Najboljšo ponudbo za slovensko Heto je oddala Kostićeva srbska družba MK Group, ki bo po nekaterih informacijah za slovensko Heto odštela od 230 do 250 milijonov evrov.

Po soglasju nadzornikov čaka Kostića še nekaj ovir. Najprej bo moral pridobiti soglasje Evropske komisije, s čimer po neuradnih informacijah ne bi smel imeti težav. Sledilo bo pridobivanje soglasij varuhov konkurence v državah nekdanje Jugoslavije, v katerih deluje Heta: Srbiji, Črni gori, na Hrvaškem in v Sloveniji. Matična Heta mora svoje slovensko podjetje po odločbi Evropske komisije prodati najpozneje do junija prihodnje leto.

Kaj bo Kostić dobil s Heto

Gre za nov večji posel, ki je Kostiću uspel po tem, ko je leta 2015 v Slovenijo vstopil z nakupom portoroškega Grand Hotela Palace. V tem času je postal še večinski lastnik Aerodroma Portorož in Gorenjske banke, osme največje slovenske banke po kriteriju bilančne vsote. Spodletelo mu je le pri željenem nakupu šestih Istrabenzovih hotelov, ki ga je preprečila država, in naskoku na Abanko, ki je na koncu uspel Novi KBM v lasti ameriškega finančnega sklada Apollo Global Management.

Hypo
Hypo
Reuters

Z nakupom slovenske Hete bo Kostić v roke dobil:

  1. Dobrih 550 milijonov evrov vreden kreditni portfelj, v katerem je za skoraj 400 milijonov evrov slabih posojil, in več tisoč nepremičnin v vrednosti 110 milijonov evrov. V veliki večini gre za lizinške pogodbe nekdanjega Hypo Leasinga. Med večjimi terjatvami so ostale terjatve do Mercatorja (Kostić je že lastnik terjatev do srbske družbe Mercator-S), Delamarisa in Metalke. Pri več kot 90 odstotkov slabih terjatev gre za podjetja, saj je Heta večino terjatev do fizičnih oseb prodala norveški družbi B2.
  2. Možnost za davčno optimizacijo dobičkov v lastnem finančnem stebru. Heta ima namreč iz preteklih izgub na voljo še 300 milijonov evrov davčnega ščita, zato gre domnevati, da bo Kostić prav v tem podjetju puščal večino dobička, ki bi lahko ustvarjal s poslih s terjatvami s tremi bankami v njegovi lasti: Gorenjsko banko ter AIK Banko in Jubanko, ki domujeta v Srbiji.

Banka Slovenije brez soglasja za člana uprave Gorenjske banke

Čeprav Kostić za nakup Hete ne bo potreboval soglasja Banke Slovenije, pa ima z regulatorjem domačega bančnega trga očitno vendarle težave.

Po naših informacijah namreč Banka Slovenije ni dala soglasja za imenovanje Aljoše Bučka Gasserja za člana uprave Gorenjske banke, ker naj ne bi prestal testa primernosti in ustreznosti (fit and proper v angl.). Bučak Gasser je slabo desetletje služboval v Hypo Alpe Adria Bank. Med letoma 2002 in 2007 je v slovenskem Hypu vodil oddelek za upravljanje s tveganje. Šlo je za obdobje, v katerem je banka odobrila več spornih posojil, vodil pa jo je Božo Špan.

Pozneje, že v času sanacije Hypa, se je Bučak-Gasser preselil na sedež banke v Avstrijo, nato pa odšel v Erste bank. Gorenjsko banko od decembra lani vodi Mario Henjak, v upravi pa sedi še Marko Filipčič.

Dokumenti: Kostić si je v Švico izplačal 93 milijonov

Slovenska Heta bo tako verjetno že v prihodnjih mesecih postala del Kostićevega imperija, v kateri je mogoče najti več kot sto podjetij iz različnih držav. Na vrhu te piramide je švicarsko podjetje Agri Holding, ki je v lasti Kostića kot fizične osebe. Podatkov o njegovem poslovanju ni mogoče dobiti.

A dokumenti, ki smo jih pridobili s Cipra, razkrivajo, da si je Kostić samo za leto 2017 iz te otoške države na račun svojega švicarskega podjetja, odprtega pri banki UBS, izplačal 93,5 milijona evrov. Šlo je za vmesne dividende, ki jih je tja nakazalo ciprsko podjetje Agri Europe Cyprus, prek katerega Kostić obvladuje tovarne sladkorja v Srbiji, kmetijsko-predelovalna podjetja, banke in turistične družbe v Sloveniji, na Hrvaškem Srbiji in Črni gori, več podjetij na Nizozemskem, Cipru in na Britanskih Deviških otokih.

Ali in za kaj je Kostić porabil ta denar, uradno ni mogoče ugotoviti. V preteklosti je sicer prek švicarskega podjetja Agri Holding kupoval nekatere naložbe, med drugim tudi Grand Hotel Palace v Portorožu, ki ga je pozneje prenesel na druga podjetja s Cipra.

Iz dokumentov je razvidno, da je bilo leto 2017 (novejših podatkov ni mogoče dobiti) zelo uspešno za Kostićev imperij. Na računu ciprskega podjetja se je namreč nateklo kar za 155 milijonov evrov dividend iz celotne skupine. Ali in kdaj si je Kostić s Cipra izplačal še preostanek denarja, ni znano. Prav tako javno ni mogoče dobiti konsolidiranih podatkov o poslovanju Kostićevega švicarskega ali ciprskega podjetja.

Članek prvotno objavljen na strani siol.net