Urad za preprečevanje pranja denarja je v času, ko ga je vodil izbranec SDS Damjan Žugelj, pregledoval tudi bančne račune novinarjev necenzurirano.si, ne da bi za to imel kakršno koli podlago v zakonu ali da bi bili ti osumljeni kakršnega koli kaznivega dejanja.
Iz dokumentov in drugih podatkov, ki smo jih v našem uredništvu pridobili v zadnjih mesecih, je razvidno:
- da je Žugljev urad postopek proti novinarjem necenzurirano.si začel zgolj na podlagi prijave, ki jo je spisal Rok Snežič, osebni prijatelj in svetovalec Janeza Janše.
- da je Snežič to prijavo v začetku novembra 2021, pol leta pred parlamentarnimi volitvami, poslal Finančni upravi RS (Furs), od koder so jo takoj odstopili Žugljevemu uradu.
- da so uslužbenci urada bančne podatke novinarjev necenzurirano.si začeli pridobivati le dan po tem, ko je Snežičevo anonimko objavil politik in medijski delavec Bojan Požar, takratni premier Janša pa jo je delil na družbenem omrežju Twitter.
- da je Janša podatke z bančnih računov, ki jih je pridobil urad, aprila 2022 navajal na enem od zaslišanj pred preiskovalno komisijo državnega zbora.
Sosledje dogodkov kaže še na eno v vrsti zlorab dela urada v politične namene. Že prejšnji mesec je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) zaradi suma zlorabe položaja pri vodenju in delu urada Žuglja in več drugih oseb ovadil specializiranemu državnemu tožilstvu. Šlo je za zadevo Telemach, v kateri je Žugljev urad množično pregledoval bančne račune več kot 100 državljanov Slovenije. Med njimi so bili tudi nekateri lastniki in direktorji medijev: lastnik Telemacha in N1 Dragan Šolak, direktor Pop TV Branko Čakarmiš, nekdanji lastnik Adrie Media Tomaž Drozg ...
Toda primer, ki ga podrobno opisujemo danes, nakazuje na jasno povezavo med Žugljevim uradom, takratno vodilno ekipo na Fursu, Rokom Snežičem in nekdanjim državnim vrhom. Gre namreč za do zdaj najmočnejši indic, da je bil urad za preprečevanje pranja denarja v času prejšnje vlade le kolešček v širšem aparatu, ki ga je SDS uporabljala kot vzvod pritiska na nasprotnike in kritike tedanje oblasti.
Preberite še:
Vse o aferi slovenski Watergate
Policija ovadila Janševega šefa urada za boj proti pranju denarja
Prvi korak: Snežičeve lažne obtožbe
Leto 2021 je bilo najtežje v zgodovini obstoja našega medija. Rok Snežič je zaradi pisanja o njegovih poslih in vpletenosti v financiranje SDS proti novinarjem necenzurirano.si vložil 40 tožb zaradi žalitve in žaljive obdolžitve. Obiskovati so nas začele različne inšpekcije. Marca 2021 je Furs, ki ga je takrat začasno še vodil član SDS Simon Starček (pozneje ga je nasledil Ivan Simič), začel postopek proti podjetju Providentia, takratnemu izdajatelju medija. Kmalu zatem ga je prekinil, začeli pa so nas klicati "kurirji", ki so nam bili pripravljeni ponuditi "pomoč iz težav".
Ključni cilj te kampanje je bilo blatenje našega medija in njegovih novinarjev. V propagandnih portalih SDS so se začeli pojavljati zapisi. kako naj bi "izigrali državo za skoraj pol milijonov evrov". Na portalu Škandal24 je Snežič kar sam "analiziral, ali se novinarji spletnega medija necenzurirano.si izogibajo plačila davkov".
Sistematično širjenje očitkov, da smo lažnivci in davčni mahinatorji, je vrhunec doživelo sredi jeseni 2021, pol leta pred parlamentarnimi volitvami. V četrtek, 4. novembra, sta namreč NPU in Furs od Snežiča prejela "naznanilo suma večih kaznivih dejanj in davčnih nepravilnosti". Šlo je za prijavo, dolgo eno tipkano stran, v kateri je Snežič novinarjem necenzurirano.si očital nelegalno poslovanje, financiranje z denarjem sumljivega izvora in prejemanje plačil v gotovini.
V treh odstavkih Snežič ni navedel ene konkretne številke, s katerimi bi te obtožbe vsaj poizkušal podkrepiti. Kot edini dokaz za svoje trditve je navedel "zanesljive informacije", ki naj bi jih kot davčni svetovalec "od različnih virov pridobil pri svojem delu". Toda za Furs je bilo to očitno dovolj, da Snežičevo prijavo vzame resno.
Preberite še:
Državni udar na uradu, ki je vohljal za šefi medijev
Drugi korak: Žugljev urad pregleda račune novinarjev
Že dan pozneje, v petek, 5. novembra 2021, so se na Fursu odločili, da bodo po več mesecih nadaljevali z davčnim postopkom proti podjetju Providentia. Šest dni pozneje, 11. novembra, so Snežičevo prijavo odstopili še uradu za preprečevanje pranja denarja. Tudi tam so zelo hitro reagirali. Takoj zatem so namreč na Žugljevem uradu začeli pregledovati bančne račune novinarjev necenzurirano.si.
Po naših podatkih so Žugljevi uslužbenci v novembru in decembru 2021 pridobivali podatke z bančnih računov podjetja Providentia, urednika necenzurirano.si Primoža Cirmana, novinarja Tomaža Modica in takratne novinarke Vesne Vuković, danes generalne sekretarke Gibanja Svoboda. Pregledali so tudi račun njenega ožjega sorodnika, ki je med preiskavo urada preminul. Pridobili so podatke o vseh transakcijah na teh računih za 15 let nazaj.
Snežičevi očitki so se izkazali za popolnoma lažne in izmišljene. Uradu namreč v dveh mesecih na pregledanih računih ni uspelo najti ničesar spornega, o čemer je konec decembra obvestil tudi Furs. Enako je pozneje ugotovila tudi policija, ki je po prejetju Snežičeve prijave preiskovala sume davčne utaje in ugotovila, da znaki tega kaznivega dejanja ne obstajajo. Zadevo je končala s poročilom, tožilstvo pa je predkazenski postopek zaustavilo.
To dokazuje, da je Žugljev urad pregledoval račune naših novinarjev, ne da bi pridobil kakršen koli najmanjši indic, da bi bili ti vpleteni v kazniva dejanja, še najmanj tista, ki bi bila povezana s pranjem denarja in financiranjem terorizma. Toda pri Žuglju so imeli očitno dober razlog za hitenje.
Preberite še:
Pakt Vućić-Janša za lov na Goloba in srbsko opozicijo
Tretji korak: Janša dobi podatke s pregledanih računov
Kot že omenjeno, je Snežičevo prijavo urad za preprečevanje pranja denarja v roke dobil v četrtek, 11. novembra 2021. Le dan prej, 10. novembra, je isto prijavo javno objavil portal v lasti medijskega delavca Bojana Požarja, ki so ga v času tretje Janševe vlade na veliko financirala državna podjetja. Še isti dan je Požarjevo objavo delil tudi Janša, tedaj predsednik vlade in stranke, iz katere je prihajal tudi takratni minister za finance Andrej Šircelj. Kot je znano, je Žugljev urad uradno sodil pod njegovo okrilje.
Žugelj je sporočilo očitno razumel. Takoj zatem je namreč res uvedel postopek proti novinarjem necenzurirano.si. Toda očitno je o tem obvestil tudi prijavitelja. Četudi so podatki o tekočih postopkih in delu urada tajni, je Snežič zanje vedel.
"Rok Snežič vam sporoča, da ste njegov plen," nam je tako 30. novembra 2021, ko je bil postopek urada še v teku, prek družbenega omrežja Twitter sporočil medijski delavec Luka Perš, ki velja za Snežičev zvočnik. V istem času pa je Furs blokiral tudi transakcijski račun podjetja Providentia, tedanjega izdajatelja necenzurirano.si.
Kaj je bil dejanski cilj preiskave, je postalo jasno 12. aprila 2022. Takrat je Janša prišel v državni zbor na zaslišanje pred parlamentarno komisijo, ki je preiskovala domnevne nepravilnosti pri financiranju SDS. Branil se je z napadom, med katerim je v rokah držal tudi papir. Na njem je bil seštevek bruto zneskov, ki jih je podjetje Providentia v letih 2020, 2021 in 2022 prejelo od podjetja Svet24.
Prav tako je navajal kumulativne podatke o bruto plačilih, ki smo jih štirje novinarji prejeli za delo za portal Siol.net v letih 2016, 2017, 2018 in 2019 od podjetja TSMedia. Manipulativno jih je predstavljal kot plačilo Telekoma Slovenije za delovanje portala necenzurirano.si.
Dokaz, da so podatki, ki jih je pridobil Žugelj, prišli v roke Janezu Janši
Na papirju, ki ga je kazal Janša, so kot vir navedeni "neuradni podatki". S tem je skušal prikriti njihov dejanski izvor. Vsaj pri delu teh podatkov namreč ni nobenega dvoma, da jih je lahko tedanji premier dobil le z Žugljevega urada. Furs namreč v svojem postopku ni obravnaval obdobja po letu 2019, banke pa so podatke v takšni obliki dolžne pošiljati le uradu. Še enkrat: gre za podatke, ki jih je urad pridobil, ne da bi za to imel zakonsko podlago.
Komandna linija okrog Žugljevega urada
Je ob vsem tem res še mogoče verjeti, da je Žugelj deloval sam, ne da bi njegov politični boter ves čas vedel, kaj počne urad in koga obravnava? Primer necenzurirano.si bi zato lahko pomagal pri odstiranju celotne komandne linije okrog Žugljevega urada in ugotavljanju, kdo in na kakšen način je v resnici odrejal pregledovanje in preiskave bančnih računov.
Med našim in ostalimi primeri namreč obstaja pomembna razlika. V vseh ostalih primerih nezakonitega brskanja po računih, o katerim smo skupaj z ostalimi mediji obširno poročali v zadnjih mesecih, so jasni "le" motivi za to početje. O tem smo podrobneje pisali že prejšnji mesec.
Toda zdaj imamo tudi primer, ko je urad z neverjetno hitrostjo uvedel postopek zgolj na podlagi prijave osebnega prijatelja takratnega predsednika vlade, ki je nekaj mesecev pozneje s pridobljenimi podatki javno operiral. V prostorih državnega zbora jih je uporabljal kot obliko pritiska na novinarje in državne organe pozival k preiskavi.
"Tukaj ni samo odgovornost direktorja. Ne delam si iluzij, da v teh primerih zbiranja podatkov o rezultatih delovanja niso bili obveščeni tako minister za finance kot morda še kdo drug," je že maja letos ob razkritju množičnega brskanja po računih v zadevi Telemach za portal 24ur.com dejal Klaudijo Stroligo, nekdanji direktor urada za preprečevanje pranja denarja, ki je takrat odkrito govoril o državnem udaru v tej instituciji.
