To je dokaz, da so pravilnik o veterini popravljali zaradi Katje Kokot

Na necenzurirano.si smo pred dnevi razkrili, da so na ministrstvu za kmetijstvo pod vodstvom Janeza Ciglerja Kralja (NSi) iz pravilnika o pogojih za delo veterinarskih organizacij črtali določbo, ki je zasebnim ambulantam nalagala zagotavljanje stalne pripravljenosti oziroma dežurstva.

Do te poteze je prišlo kmalu po tem, ko je poslanka Resni.ce Katja Kokot iz zakonodajne procedure umaknila novelo zakona o veterinarstvu. Z njo je želela doseči enak cilj - odpraviti obvezno dežurstvo za zasebne veterinarske organizacije, razen če bi ga financirala država. Njena novela je med veterinarsko stroko naletela na ostre kritike.

Na ministrstvu so se takrat branili, da pri popravkih pravilnika ne gre za vsebinsko spremembo. Vztrajali so, da se v praksi ne spreminja nič, saj je stalna pripravljenost že urejena v zakonu, določba v pravilniku pa naj bi bila zgolj odveč. Za spremembe pravilnika pa so se slučajno odločili v istem času.

Toda dokumenti, ki jih objavljamo danes, kažejo drugačno sliko. Razkrivajo namreč, da so se na ministrstvu spremembe pravilnika lotili manj kot 24 ur po tem, ko je Resni.ca umaknila sporni predlog zakona.

Odpirajo tudi vprašanje, ali je ministrstvo po umiku zakonske novele le preneslo enako rešitev v podzakonski akt, to pa poskušalo prikriti pred javnostjo. Obenem mečejo tudi novo luč na zakulisno sodelovanje med koalicijo in uradno opozicijsko Resni.co, ki je očitno tesnejše, kot ga želijo priznati v javnosti.

Kaj se je torej dogajalo v ozadju? In zakaj je vprašanje veterinarskih dežurstev tako pomembno za Katjo Kokot, ki je bila pred vstopom v politiko tudi sama veterinarka?

Preberite še:
To je račun, ki ga Katja Kokot izstavlja za podporo Janševi vladi

Manj kot 24 ur po "padcu" zakona šli v spremembe pravilnika

Ko je Resni.ca 22. junija umaknila novelo zakona o veterinarstvu, je bilo videti, da je njen poskus spremembe sistema dežurstev za zasebne veterinarske organizacije propadel. Toda dokumenti, ki smo jih pridobili, kažejo, da se je že naslednji dan na ministrstvu za kmetijstvo začel postopek, ki je v praksi prinesel zelo podobno rešitev.

Iz dokumentov je razvidno, da je uslužbenka ministrstva spremembe pravilnika začela pripravljati 23. junija ob 14. uri, torej manj kot 24 ur po umiku novele iz državnega zbora. Že dve uri pozneje je bila izdelana tudi končna različica dokumenta v PDF obliki.

Ministrstvo je iz pravilnika o pogojih za delo veterinarskih organizacij črtalo določbo, po kateri so morale veterinarske ambulante, bolnišnice in klinike zunaj rednega delovnega časa zagotavljati neprekinjeno veterinarsko službo. To so lahko storile z lastnim dežurstvom oziroma stalno pripravljenostjo ali pa s pogodbo z drugo veterinarsko organizacijo.

V praksi je sprememba pomenila, da zasebnim veterinarskim organizacijam, ki niso del javne veterinarske službe, po pravilniku ni več treba same zagotavljati 24-urne pripravljenosti in nositi stroškov, povezanih z njo. Prav odprava te obveznosti pa je bila ena osrednjih zahtev novele Katje Kokot.

Preberite še:
Veliki met Katje Kokot: je to mož iz ozadja njene kupčije s koalicijo?

Ministrstvo: spremembe pravilnika nastale na UVHVVR

Iz časovnice izhaja, da je ministrstvo po umiku zakonskega predloga isto rešitev izvedlo drugače.

Namesto s spremembo zakona, ki bi morala skozi zakonodajni postopek v državnem zboru, je to naredilo s spremembo podzakonskega predpisa, ki ga je sprejelo ministrstvo. Tam sicer ministrstvu vztrajajo, da ni šlo za vsebinsko spremembo, temveč zgolj za uskladitev pravilnika z zakonom in odpravo določbe, ki naj bi bila že urejena v zakonu.

Pravilnik je minister Janez Cigler Kralj podpisal šele 8. julija, torej več kot dva tedna po tem, ko se je začela njegova priprava. 

Na očitke, da je bila sprememba pravilnika povezana z umikom novele, na ministrstvu odgovarjajo, da je predlog pripravila Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Njena začasna generalna direktorica je sicer le nekaj dni prej postala Andreja Bizjak. "Predlog je posredovala Veterinarski zbornici Slovenije, ki združuje zasebne veterinarske organizacije. V zvezi s predlagano spremembo Veterinarska zbornica ni podala pripomb," so pojasnili na ministrstvu.

Na vprašanje, ali so pred sprejemom sprememb pravilnika komunicirali s poslanko Katjo Kokot oziroma ali so bile spremembe z njo usklajene, na ministrstvu niso odgovorili. Pojasnili so le, da so "stiki s poslanci potekali v okviru postopkov v državnem zboru".

Preberite še:
Razkrivamo: Stevanović vložil zakon, ki ga je pisal lastnik zasebne klinike

Kaj je predlagala Katja Kokot

Kot smo poročali, je skupina poslancev Resni.ce s prvopodpisano Katjo Kokot 8. junija v državni zbor vložila predlog sprememb zakona o veterinarstvu. Z njim bi spremenili predvsem način zagotavljanja 24-urne veterinarske pomoči.

Danes morajo zasebne veterinarske ambulante same organizirati in plačevati dežurstva oziroma stalno pripravljenost. Po predlogu Katje Kokot bi to obveznost prevzela država. Zasebniki bi morali dežurno službo zagotavljati le, če bi jim jo država tudi plačala.

To bi koristilo predvsem manjšim ambulantam, ki jim največji strošek predstavlja prav zagotavljanje dežurstev. Med njimi je bila tudi Katja Kokot, ki je imela pred vstopom v politiko svojo ambulanto na Ptuju, ki jo je leta 2022 zaprla. Kot razlog je takrat navedla predvsem previsoke stroške poslovanja.

Preberite še:
Ministru Ciglerju Kralju smo na stroške države spet kupili družinski avto

Opozorila veterinarske stroke

Medtem so predlogu nasprotovali v veterinarski stroki. Veterinarska zbornica Slovenije in Veterinarska fakulteta v Ljubljani sta opozorili, da pri pripravi novele nista sodelovali. Po njuni oceni bi spremembe lahko ogrozile sedanji sistem javne veterinarske službe.

Spremembe bi lahko koristile tudi večjim zasebnim veterinarskim mrežam. Če bi država posebej financirala dežurno službo, bi bili v prednosti izvajalci z več zaposlenimi in širšo mrežo ambulant. Med njimi sogovorniki iz veterinarskih krogov omenjajo tudi A-Vet, ki ima eno največjih zasebnih mrež ambulant v Sloveniji.

Kritiki so opozarjali, da bi zaradi sprememb zakona lahko bilo ambulant več v mestih, še manj pa na podeželju, kjer je zagotavljanje veterinarske službe težje. To bi najbolj občutili kmetje, ki veterinarja potrebujejo tudi ponoči ali ob koncih tedna.