Afera slovenski Watergate je dobila prvi epilog. Kot je danes razkril portal N1, so namreč kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) zaradi suma zlorabe uradnega položaja kazensko ovadili tedanjega direktorja urada Damjana Žuglja in njegove najtesnejše sodelavce. Grozi jim do tri leta zapora. Da sta policija in tožilstvo zaključila preiskavo, ki naj bi jo naročil Žugelj, poroča tudi portal 24ur.com.
Kot smo že poročali, je policija preiskovala nekdanje vodilne na uradu zaradi domnevno nezakonitega množičnega vpogledovanja v več kot 200 transakcijskih računov v lasti več kot stotih posameznikov in podjetij. Povod za zbiranje podatkov je bila zgolj na enem listu stipkana anonimna prijava, napisana v angleškem jeziku, v kateri obtožbe o pranju denarja in utaji davkov letijo na podjetja v skupini Telemach.
Vse o aferi slovenski Watergate
Ta je v lasti skupine United Group, ki jo obvladuje srbski medijski mogotec Dragan Šolak, v lasti pa ima več medijev v državah nekdanje Jugoslavije. Že pred časom smo poročali, da je urad, ki ga je takrat vodil Damjan Žugelj, postopek proti Šolaku odprl konec novembra 2021. v manj kot treh tednih je pridobil podatke o bančnih računih več kot 100 podjetij in posameznikov. Tožilstvo je Žugljevo ovadbo zavrglo, policija pa je začela preiskovati, ali je pri tem zlorabil svoj položaj in ali je del pridobljenih podatkov res izginil.
Preberite še:
Janšev izbranec brskal tudi za računi škofa Sajeta
Takšen avto vozi škof Saje. Preiskovali so ga zaradi luksuza.
Koga vse so preiskovali
V okviru istega postopka je urad začel serijsko in brez kakršne koli zakonske podlage pregledovati tudi bančne račune številnih drugih posameznikov in podjetij, med njimi nekaterih drugih vodilnih ljudi iz slovenskih medijev. Med njimi so bili Branko Čakarmiš, tedanji direktor družbe Pro Plus, lastnice Pop TV in Kanala A, Tomaž Drozg, tedanji lastnik medijske hiše Adria Media, ki ima v lasti več revij in spletnih portalov, in Katja Šeruga, odgovorna urednica portala N1 v lasti United Group.
Po naših podatkih na uradu pred tem niso zaznali nobenih sumov, da bi ti in ostali ljudje, zajeti v njihovi preiskavi, ali prali denar ali storili morebitna druga kazniva dejanja. Uradu se je s temi preiskavami očitno neverjetno mudilo. V ihti so namreč občasno med seboj celo pomešali imena tarč. Tako so brskali tudi po bančnih računih podjetij in ljudi, ki s preiskovanci niso imeli ničesar.
Preberite še:
Državni udar na uradu, ki je vohljal za šefi medijev
Kam so izginili podatki?
Pri tem je ključno vprašanje, kje so ti podatki zdaj. Kriminalisti so namreč preiskovali tudi sume, da je del teh podatkov izginil z urada. Podatki z bančnega računa lahko tistemu, ki jih pridobi, razkrijejo domala vse informacije o imetnikovem življenju: koliko znašajo njegovi prejemki in mesečna poraba, kje se giblje, kakšne so njegove navade, kaj kupuje, kakšno premoženje ima, s kom se zasebno druži ... Kot taki so lahko ti podatki priročni za različne oblike pritiska.
Drugo vprašanje, ki za zdaj nima odgovora, ali in od koga je Žugelj prejemal navodila in koga vse je obveščal o postopkih, ki jih je odprl brez zakonske podlage.
Poročali smo tudi o sumih, da so si slovenske in srbske oblasti pred volitvami v obeh državah vzajemno pomagale pri iskanju podatkov, s katerimi so želele oblatiti vodilne politike opozicije. Znano je, da je Šolak že vrsto let trn v peti srbskega predsednika Aleksandra Vučića. Srbska televizija N1 je namreč zadnji večji medij, ki je kritičen do tamkajšnje oblasti. Vučić v javnih nastopih Šolaka označuje za "sovražnika Srbije". Tabloidi, ki jih obvladuje Vučić, so Šolaka obtoževali, da je obogatel na nezakonit način in da poizkuša srbskega predsednika odstraniti z oblasti.
Preberite še:
Pakt Vućić-Janša za lov na Goloba in srbsko opozicijo
Pakt Vučić-Janša
Na isti dan, 30. novembra 2021, se je Žugljev urad lotil še drugih tarč srbskega predsednika Aleksandra Vučića: Dragana Djilasa, njegovega brata Gojka Djilasa in zastopnika nekaterih njunih podjetij Pascala Schmida. Več virov nam je potrdilo, da je urad od bank izrecno zahteval, naj mu podatkov o njihovih računih ne pošiljajo v elektronski obliki, ampak na fizičnih nosilcih. To je bilo v nasprotju z dotedanjo prakso.
Kmalu zatem je srbski UPPD po Balkanu začel pridobivati podatke o računih, transakcijah in poslih družbe GEN-I, ki jo je vrsto let vodil Robert Golob, takrat že prvi favorit za zmago na aprilskih volitvah v Sloveniji. Kronologija dogodkov nakazuje, da je šlo za dogovor na državni ravni. Intenzivno sodelovanje med slovenskim in srbskim uradom se je namreč začelo po tem, ko je Aleksandar Vučić konec avgusta 2021 obiskal strateški forum na Bledu.
Preberite še:
Janševi pomagali Vučiću tudi pri obračunu z medijskim mogotcem
