Novo podjetje, stari obrazi: sindikati od Luke Koper zahtevajo odgovore

»Ne gre zgolj za podjetje, ki je delalo za Luko Koper in propadlo. Isti krog ljudi naj bi se zdaj pojavljal v ozadju novega podjetja, ki nadaljuje opravljanje istih storitev. Problem zato ni samo eno podjetje, ampak sistem, ki daje prednost neprekinjenemu pretovoru in rekordnim poslovnim rezultatom, ne pa zaščiti ljudi, brez katerih teh rezultatov ne bi bilo.«

Tako se je predsednik Konfederacije sindikatov (KS) 90 Slovenije Damjan Volf odzval na naše razkritje, da je Luka Koper po stečaju podjetja Humade za nadomestnega izvajalca izbrala konzorcij Acura Group in IstraAvto. Na razpis je prispela samo ena ponudba, z izbranima podjetjema pa je sklenila dveletni okvirni sporazum, vreden 13,6 milijona evrov z DDV. Skrb vzbujajo predvsem povezave Acure Group s prejšnjim izvajalcem Humade.

Volf meni, da je primer posledica sistema, na katerega sindikati opozarjajo že desetletja. »Luka Koper je model izvajalcev pristaniških storitev uporabljala od sredine devetdesetih let, leta 2019 pa ga je nadomestila s tristebrnim modelom. Število zunanjih delavcev je v najbolj razširjenem obdobju presegalo polovico števila neposredno zaposlenih, zato ni šlo za občasno pomoč, ampak za stalno zagotavljanje delovne sile za temeljno dejavnost.«

Preberite še:
Osrednji akter afere Litijska do večmilijonskega posla v državni Luki Koper

»Na to smo opozarjali že leta«

V KS 90 so skupaj z drugimi organizacijami vlagali prijave na inšpektorat za delo in finančno upravo RS (Furs) ter opozarjali na socialni damping in prikrito posredovanje delovne sile. Inšpektorat je ugotovil, da Luka Koper ni naročala samostojnih storitev, ampak dejansko najemala napotene delavce, čeprav izvajalci niso imeli ustreznih dovoljenj. Vrhovno sodišče je pozneje takšen model označilo za očitno nezakonit in za zlorabo na škodo delavcev.

»To ni več samo sindikalna ocena, ampak ugotovitev najvišjega sodišča. Trajne potrebe po delu je treba reševati predvsem z neposrednimi zaposlitvami. Delavcev, ki vsak dan opravljajo isto delo za istega naročnika in kot del njegovega delovnega procesa, ni dopustno skupaj s pogodbo prestavljati iz enega podjetja v drugo,« poudarja Volf.

Tristebrni model je še vedno predvideval približno 500 delavcev pri zunanjih izvajalcih. »Zunanji izvajalec je lahko zakonit samo, če opravlja samostojno in zaokroženo storitev z lastno organizacijo, sredstvi in odgovornostjo. Ne sme biti pravna lupina za zagotavljanje delovne sile.«

Preberite še:
Kaj je "gazda" iz Luke Koper počel pri sodelavcih Luke Mesca?

Dobički delodajalcu, socialne posledice pa državi

Humade ni bil nepomemben izvajalec. Med delavci je veljal za enega zanesljivejših izvajalcev prevoza avtomobilov, v postopku izbire pa je bil uvrščen na prvo mesto. Leta 2024 je ustvaril skoraj 15 milijonov evrov prihodkov in 1,25 milijona evrov čistega dobička.

»Podjetje s takšnimi rezultati je čez noč prenehalo opravljati storitve in končalo v stečaju. Več deset delavcev, večinoma tujcev, je ostalo brez dela, plač, regresa, odpravnin in drugih terjatev. Posel in pretovor sta se nadaljevala, delavci pa morajo pravice iskati v negotovem stečajnem postopku. Dobiček je ostal zaseben, socialne posledice pa so bile preložene na delavce, njihove družine in državo.«

Skupina Luka Koper je samo v prvem četrtletju 2026 ustvarila 100,4 milijona evrov prihodkov in 24,9 milijona evrov čistega dobička. »Uspešnost se mora meriti tudi po tem, kako podjetje ravna z ljudmi v svoji pogodbeni verigi.«

Preberite še:
"Vizjak-leaks": ko državni sekretar sestankuje z "luško gazdo"

Odpovedi z datumi za nazaj

Posebej resne so navedbe, da so delavci odpovedi podpisovali 3. marca 2026, na dokumentih pa so bili januarski oziroma drugi predhodni datumi.

»Takšno ravnanje odpira izjemno resen sum, da je želel delodajalec s poskusom goljufivega ravnanja izkoristiti hudo stisko delavcev. Večinoma je šlo za tujce, ki so ostali brez plač in prihodnosti, nekaterim pa je izguba dela ogrožala tudi prebivanje v Sloveniji. Ko so bili najbolj ranljivi, odvisni od informacij delodajalca in premalo seznanjeni s pravicami, naj bi jih pripravil do podpisa odpovedi z učinki za nazaj. To ni bila administrativna napaka, ampak zavesten poskus prevalitve obveznosti na delavce in njihovega prikrajšanja za odpovedni rok, plače, prispevke, zavarovanje, nadomestilo za brezposelnost in druge pravice,« poudarja Volf.

Delavci so ob tem dobili občutek, da bodo lahko delo nadaljevali pri drugem podjetju, kar bi lahko vplivalo na njihovo odločitev za podpis. Zaradi vseh okoliščin je bila vložena prijava na Inšpektorat za delo.

Preberite še:
Luka Koper: družina pokojnega delavca toži za odškodnino, delodajalec v stečaj

Povezave med starim in novim izvajalcem

Acura Group se je do 23. aprila 2026 imenovala Atergo in je kot partner Humade že opravljala storitve za Luko Koper. Po stečaju so sledile hitre spremembe njenega imena, direktorja in lastništva. To samo po sebi ni dokaz nezakonitosti, je pa po Volfovih besedah razlog za poglobljen in neodvisen pregled.

»Luka Koper se ne bi smela zadovoljiti s trenutnim izpisom iz registra. Preveriti bi morala preteklo in sedanje lastništvo, dejanske lastnike, povezane osebe, tihe družbenike ter prenose zaposlenih, opreme, poslov in finančnih tokov, da ugotovi, ali gre za nadaljevanje iste dejavnosti pod novim imenom.«

Takšen pregled omogočajo tudi nabavni pogoji Luke Koper. »Če je Luka Koper ta pravila zapisala, jih je dolžna uporabiti. Uprava mora pojasniti, kaj je preverila in kako je izključila zgolj poslovno nadaljevanje prejšnjega izvajalca pod novim imenom.«

Preberite še:
Temna plat slovenske rasti: armada delavcev na klic

Kje sta Luka Koper in država?

Luka Koper ni običajna zasebna družba, saj ima država v njej večinski delež. Zato mora zanjo veljati višja raven odgovornosti, preglednosti in spoštovanja delavskih pravic.

»Odgovornost Luke Koper se ne sme konča s podpisom pogodbe. Ti ljudje vsak dan opravljajo njeno osnovno dejavnost in ustvarjajo njen dobiček. Luka mora preverjati stabilnost izvajalcev, izplačevanje plač in prispevkov, delovni čas, podizvajalce ter organizacijo dela. Kdor nadzoruje vstop, delovišče in izvajanje storitev, se ob težavah ne more razglasiti za nemočnega opazovalca.«

V KS 90 od uprave, nadzornega sveta, SDH in Vlade zahtevajo pojasnila ter celovit nadzor nad postopkom in modelom zunanjega izvajanja storitev.

»Če se po ukinitvi IPS menjajo predvsem nazivi družb, lastniki in sporazumi, delo pa ostaja stalno in nujno za Luko Koper, sistema nismo odpravili, ampak smo ga preoblekli v tretji steber. Ime na pogodbi se je spremenilo, delo, ljudje in odgovornost pa so ostali isti.«

Preberite še:
Junak afere Litijska Srbom plačal milijone za nepremičnine. Od kod denar?