Vplivni podjetnik iz Vipapa tik pred stečajem odpeljal dragocena zemljišča

Še preden je družba Vipap Videm Krško februarja letos končala v stečaju, je ostala brez več deset hektarjev dragocenih zemljišč v središču mesta.

Vipapov lastnik, nepremičninski mogotec Aleksander Jereb, jih je manj kot leto dni pred stečajem prenesel na novoustanovljeno podjetje. To je formalno še vedno v 75-odstotni lasti Vipapa, vendar vse ključne odločitve v njem sprejema Jereb. S pravnimi manevri si je zagotovil, da zemljišč Vipap ne more prodati za poplačilo upnikov oziroma da do njih ne more priti nihče drug.

Gre za zemljišča v Krškem, ki so trenutno namenjena industrijski rabi, a se bo njihova vrednost ob pričakovani spremembi namembnosti v prihodnjih letih za nekajkrat povečala.

Manj razlogov za zadovoljstvo imajo Vipapovi upniki, ki so v letu 2022, ko je bil že lastnik Jereb, pristali na odpis velike večine dolga. Strinjali so se, da na preostalo, okoli 1,6 milijona evrov, počakajo do konca lanskega leta. Ko je prišel rok za plačilo, pa denarja ni bilo. V Vipapu so ustavili proizvodnjo in delavce poslali na čakanje, nato je sledil stečaj.

Zakaj je Jereb zmagovalec propada Vipapa? Kako je pravno zaščitil zemljišča pred upniki? In kaj ob tem opozarja stečajna upraviteljica Sara Pušenjak Petek?

Kako je Jereb prišel do Vipapa 

Še leta 2019 je Vipap, takrat v lasti češkega holdinga RIDG, ustvaril več kot 100 milijonov evrov letnega prometa in zaposloval več kot 400 ljudi. Nanj so bili vezani številni podjetniki in obrtniki iz Posavja in drugih regij.

Toda zaradi pomanjkanja naložb, rasti cen emisijskih kuponov, padca povpraševanja in višjih stroškov dela je podjetje zašlo v krizo. Med največjimi dobavitelji se je hkrati razplamtel boj za prevzem Vipapa in njegovih zemljišč v središču Krškega.

Na eni strani je bil Aleksander Jereb, vplivni nepremičninski podjetnik, ki je med tranzicijo postal lastnik številnih podjetij in nepremičnin. Na drugi strani je stal Kostak iz Krškega, torej lokalna družba, ki naj bi iskala lokacijo za sežigalnico odpadkov.

Na koncu je zmagal Jereb. Njegova ekipa naj bi vodstvu Vipapa takrat tudi pomagala pripraviti načrt prisilne poravnave. Od Čehov je odkupil terjatve do podjetja, jih pretvoril v kapital in postal večinski lastnik. Ob tem si je kot eden redkih upnikov zagotovil tudi 100-odstotno poplačilo svojih terjatev.

Preberite še:
Vipap pred stečajem. Njegov zmagovalec bo vplivni podjetnik iz zakulisja

Najprej so iz Vipapa umaknili zemljišča

A tu se zgodba šele začne. Prisilna poravnava je temeljila na napovedih, da bo Vipap leta 2024 ustvaril milijon evrov dobička, leto pozneje pa še dodatnih 600.000 evrov. S tem denarjem bi poplačali upnike.

Zgodilo se je nasprotno. Vipap je leta 2024 ustvaril 6,5 milijona evrov izgube, v prvih devetih mesecih lanskega leta pa še skoraj pet milijonov evrov. Napovedi so se izkazale za povsem zgrešene.

V vmesnem času so v Vipapu že poskrbeli za zemljišča. Konec marca lani so ustanovili hčerinsko podjetje Tovarna Vipap in nanjo prenesli praktično vse nepremičnine. Te so bile ocenjene po vrednosti okoli 11 milijonov evrov. Vipap je bil takrat njegov edini lastnik. Že pol leta pozneje se je to spremenilo.

Novembra lani je prišlo do dokapitalizacije novoustanovljenega podjetja. Jerebova družba Astra Invest, ki je tudi lastnica Vipapa, je v kapital Tovarne Vipap vplačala 3,8 milijona evrov denarnih sredstev. Zakaj jih je potrebovalo, ni jasno. Še konec lanskega leta pa so bili praktično v celoti na njegovih bančnih računih.

Danes je jasno, kaj je bil namen tega manevra.

Preberite še:

Obračun za Vipap: nepremičninar proti občinskemu gradbincu

Kako so Vipapu zvezali roke

Družba Astra Invest je prevzela nekaj več kot 25-odstotni lastniški delež. Ob tem pa je Jerebova ekipa v družbeno pogodbo vnesla več spornih določb, ki so zelo pomembne tudi za Vipap in njegove upnike.

Če je nad družbenikom začet stečaj ali drug insolvenčni postopek, samodejno izgubi glasovalne pravice. To pomeni, da Vipap ne more glasovati na skupščini in odločati o tem, kdo bo vodil podjetje, čeprav je njegov daleč največji lastnik.

Prav tako svojega deleža ne more prosto prodati. Astra Invest ima pri tem predkupno pravico, kar pomeni, da ima prednost pred vsemi drugimi kupci. Statut pa vsebuje še vrsto omejitev in pravil, ki otežujejo prodajo. 

Če se Jereb ne strinja s prodajo in vstopom novega lastnika, lahko to preprosto blokira. V skrajnem primeru lahko Vipap zahteva izstop in izplačilo svojega deleža. Toda do denarja bi prišel šele v roku treh let. O vrednosti deleža pa ne odloča trg, ampak cenilec, ki ga imenuje skupščina družbenikov, torej Jereb.

Preberite še:
Županu prodali stanovanje, od občine dobivajo anekse

Ali je mogoče zemljišča vrniti v stečajno maso?

Na vprašljivost teh določb opozarja tudi stečajna upraviteljica Sara Pušenjak Petek. Ta bo zdaj preverila tako prenos nepremičnin na Tovarno Vipap kot tudi določbe nove družbene pogodbe. Med drugim jo zanima, ali je bil prenos izveden pod poštenimi pogoji, ali je bilo premoženje pravilno ovrednoteno in ali so bile s tem oškodovani upniki.

Po njeni oceni lahko omejitve v družbeni pogodbi pomembno vplivajo na možnost prodaje Vipapovega večinskega lastniškega deleža in na izkupiček, ki bi ga bilo mogoče doseči v stečaju. Zato bo presodila, ali obstajajo razlogi za izpodbijanje teh poslov oziroma celo za ugotovitev njihove ničnosti.

Od tega je tudi odvisno, kolikšno poplačilo si lahko Vipapovi upniki obetajo v stečaju. Višina njihovih terjatev bo sicer znana šele jeseni.

Preberite še:
Rekordni nakup v Radomljah: za posestvo odštel štiri milijone evrov

Na mestu tovarne naj bi zraslo novo mestno središče

Ključno Vipapovo premoženje prestavljajo 360 tisoč kvadratnih metrov velika zemljišča v središču Krškega, na katerih je trenutno proizvodno-poslovni kompleks. Samo zemljišča brez strojev in opreme je ocenjena na okoli 11 milijonov evrov. Trenutno so namenjena industrijski dejavnosti.

To bi se lahko spremenilo z novim državnim prostorskim načrtom za drugi blok jedrske elektrarne Krško (NEK2), ki ga pripravljajo na ministrstvu za okolje in prostor. Zadnji predlog so konec oktobra lani na izredni seji obravnavali občinski svetniki, ki so na mize dobili tudi urbanistično zasnovo mesta, ki naj bi služila kot usmeritev v postopku umeščanja NEK2 v prostor.

Po tej zasnovi bi območje, na katerem danes deluje Vipap, postalo eno od novih območij centralnih dejavnosti, torej mestno središče. Namesto tovarn, ki bi jih porušili, bi tam zgradili stanovanja, poslovne prostore, objekte za šolske, zdravstvene, kulturne in druge dejavnosti ... To pomeni, da bi se vrednost zemljišč za nekajkrat zvišala.