Na državni geodetski upravi (Gurs) imajo že tri leta napreden sistem za odkrivanje objektov, ki so zgrajeni, a niso vpisani v njihov register. Na ta način lažje iščejo črnograditelje in tiste, ki so stavbe gradili v nasprotju z gradbenim dovoljenjem. Okoli 100 primerov, ki jih letno odkrijejo, pošljejo v reševanje inšpekciji.
Med njimi bo očitno tudi nepremičnina, ki jo je leta 2017 na Krasu, natančneje v naselju Kobdilj blizu Štanjela, zgradil Boštjan Škufca Zaveršek, danes podpredsednik uprave Telekoma Slovenije, družbe v večinski lasti države. Gre za apartmajski objekt, ki ga je nameraval oddajati turistom.
Toda slabo desetletje pozneje nepremičnina še vedno ni vpisana v evidenco stavb. Ko smo preverjali, zakaj ne, smo ugotovili, da Boštjan Škufca Zaveršek tudi nikoli ni zaprosil za pridobitev uporabnega dovoljenja. To pomeni, da za državo ta objekt vsaj uradno ne obstaja. A na Gursu so ga našli s pomočjo satelitskih posnetkov. Ker se Škufca Zaveršek v treh mesecih ni odzval na poziv za vpis stavbe v register, je sledila prijava na inšpekcijo.
Drugi mož Telekoma Slovenije, ki je ta položaj zasedel jeseni 2022, nam je pojasnil, da gradnja na Krasu še ni v celoti dokončana. A podatki, ki smo jih pridobili, kažejo drugačno sliko. Iz dokumentacije upravne enote v Sežani je tako razvidno, da objekta ni zgradil v skladu z gradbenim dovoljenjem.
Kaj se torej skriva v ozadju zapletov z nepremičnino? Kaj o njih pravijo na Gursu? In kako jih komentira Boštjan Škufca Zaveršek?
Preberite še:
V Telekomu Slovenije vse ostane v družini: katere posle je zamolčal drugi mož uprave?
Kupil posestvo na Krasu in se odločil graditi
Boštjan Škufca Zaveršek je apartmajski objekt zgradil na 2.600 kvadratnih metrov velikem posestvu v Kobdilju, naselju s slabimi 200 prebivalci v občini Komen, ki ga je skupaj s soprogo kupil leta 2007. Takrat je bil še vodja oddelka za izterjave in preprečevanje zlorab v tedanjem Simobilu, danes A1. Ob nakupu sta nanj vpisala hipoteko za posojilo v višini dobrih 216 tisoč švicarskih frankov, kar je bilo takrat okoli 130 tisoč evrov.
Kmalu zatem sta zakonca Škufca Zaveršek ustanovila podjetje Gor-Dol, ki je na zemljišču vpisalo stavbno pravico za "izgradnjo apartmajske hiše". Aprila 2008 je vložilo zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja. Upravna enota Sežana ga je izdala maja 2008, torej mesec dni pozneje.
Čeprav bi se morala gradnja na posestvu začeti v dveh letih, se to ni zgodilo. Eden od razlogov je bila verjetna drastična podražitev posojil v švicarskih frankih, zaradi katere so morali komitenti naenkrat odplačevati tudi do 50 odstotkov višje obroke.
Škufca Zaveršek je izkoristil zakonsko možnost in veljavnost gradbenega dovoljenja podaljšal do leta 2012. Manj kot mesec dni pred njegovim iztekom pa je upravni enoti posredoval "zapisnik o zakoličbi objekta".
Preberite še:
Kriminalisti na Telekomu Slovenije. Preiskujejo posle z Nova24TV.
Apartmaji brez hišne številke in uporabnega dovoljenja
S tem je upravni enoti dokazal, da se je gradnja začela, čeprav so stroji na posestvu v resnici začeli brneti šele pet let pozneje. Satelitski posnetki namreč razkrivajo, da je apartmajski objekt na zemljišču zrasel šele leta 2017.
Malo pred tem, septembra 2016, ko je Boštjan Škufca Zaveršek že postal član uprave zavarovalniško-finančnega holdinga Prva Group, ki ga obvladuje Alenka Žnidaršič Kranjc, je prišlo do spremembe gradbenega dovoljenja. Kot investitorja sta se namesto njunega podjetja Gor-Dol vpisala zakonca Škufca Zaveršek. Povečali so se tudi gabariti oziroma mere apartmajskega objekta.
Kdaj je bil dokončan objekt, okolica pa urejena, uradno ni mogoče preveriti. Toda iz satelitskega posnetka iz leta 2020 je razvidno, da tam že stoji objekt, enak današnjemu. Kljub temu ga Škufca Zaveršek nikoli ni vpisal v državne evidence.
To pomeni, da apartmajski objekt nima ne hišne številke, zaradi česar ne bi smel biti priključen na javno infrastrukturo, ne uporabnega dovoljenja. Posledično objekta ni mogoče najti v registru nastanitvenih zmogljivosti pri agenciji za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) ali na katerem od spletnih portalov za oddajo v turistični najem, kot sta booking ali airbnb.
Gurs: Lastnika smo opozorili, a se ni odzval. Sledi inšpekcija.
Zakaj ne? "Nepremičnina, o kateri sprašujete, je grajena skladno z izdanim gradbenim dovoljenjem, ni pa gradnja v celoti končana, saj smo zgradili le del objekta," nam je včeraj na več vprašanj odgovoril Boštjan Škufca Zaveršek. "Na upravno enoto Sežana smo že pred dvema letoma vložili vlogo za gradbeno dovoljenje za manjši objekt, da bi tako lahko zaključili gradnjo in pridobili tudi uporabno dovoljenje, vendar odgovora do danes nismo prejeli," je poudaril.
"Zaradi tega razloga tudi do takrat nismo izvedli vpisa, kar smo v ugovoru Gursu tudi navedli. Žal Gurs na ugovor ni odgovoril, temveč je po uradni dolžnosti samo izvedel vpis," je dodal Škufca Zaveršek.
A to se ne sklada s pojasnili, ki smo jih prejeli od Gursa. Tam so nam dejali, da so lastniku nepremičnine, torej Škufci-Zaveršku, že lani posredovali poziv za vpis zgrajenih objektov v kataster nepremičnin. Po zakonu je imel tri mesece časa, v katerem bi lahko sam vpisal stavbo, a tega ni storil.
"V konkretnem primeru v predpisanem roku lastnik ni posredoval elaborata za vpis stavb," so pojasnili na Gursu, zato so se odločili ukrepati.
Na Krasu zgradil objekt z ravno streho, a tega ne bi smel
"Trenutno je v teku postopek prijave lastnika inšpekcijski službi, v mesecu februarju oziroma marcu pa bo geodetska uprava izdelala poenostavljen elaborat po uradni dolžnosti," so pojasnili na Gursu. Pri tem so poudarili, da je poenostavljen vpis nepremičnine za lastnika neugoden, "saj geodetska uprava pri tem vpisu upošteva le zunanje mere". Od površin tako ne odšteva večjih nadstreškov, notranjih zidov ...
Toda pri iskanju odgovora na vprašanje, zakaj nekdo, ki vloži več sto tisoč evrov v gradnjo apartmajskega objekta, tega ne vpiše v državne evidence, smo tega morda našli v gradbeni dokumentaciji. Natančneje: v strehi.
V skladu z gradbenim dovoljenjem bi namreč moral imeti objekt za streho leseno simetrično dvokapnico z naklonom 18 stopinj. Na fotografijah se vidi, da ima celoten objekt ravno streho. To ni le v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, ampak tudi s prostorskim načrtom občine Komen. Na to nas je predhodno opozorilo tudi več arhitektov in nepremičninskih posrednikov, ki delujejo na območju Krasa.
Zakaj Škufca Zaveršek objekta ni enostavno popravil, torej namesto ravne strehe zgradil dvokapnico? Ena od možnosti je, da mu gradbeno dovoljenje tega ne omogoča.
V njem je namreč določeno, da ima objekt višinsko omejitev, in sicer "višino slemena 6,45 metra". Gradbeni predpisi dovoljujejo odstopanja za 20 centimetrov. Če bi želel na apartmajski hiši na novo zgraditi dvokapnico, je torej povsem mogoče, da bi presegel dovoljene mere. Edina alternativa bi tako bili novi, zahtevnejši gradbeni posegi, ki bi pomenili visoke dodatne stroške.
