Operacija Zadar: Rautner s predsednico sodnega sveta lovi milijone OTP

Andrej Rautner je ime, ki širši slovenski javnosti ne pove veliko. Gre za poslovneža starejše generacije z odličnimi zvezami v gradbenih, političnih in obveščevalnih krogih v državah nekdanje Jugoslavije. Precej bolj znan kot Rautner, ki nikoli ne daje izjav, je njegov svak Nicholas Oman, eden od akterjev orožarskih afer iz obdobja osamosvajanja Slovenije.

V poslovni javnosti Rautner velja za osebo, ki se rada loteva špekulativnih poslov na dolgi rok in »pod radarjem«. Leta 2019 mu je morala občina Izola plačati dva milijona evrov zaradi »izgubljene poslovne priložnosti«. Rautnerju je namreč sodišče uspelo prepričati, da mu zaradi odločitev občine ni uspelo prodati zemljišča na območju nekdanje ladjedelnice, ki ga je kupil 14 let pred tem. Blokada na računu občine je takrat ogrozila celo izplačilo plač.

Toda zdaj je Rautnerju uspel nov, še precej večji met. Danes namreč razkrivamo, da je njegovo podjetje AR Plane v zadevi Zadar projekt zmagalo v tožbi proti nekdanji Novi KBM, zdaj OTP banki v madžarski lasti. Sodišče v Zagrebu mu je prisodilo kar 12 milijonov evrov odškodnine, ki skupaj z obrestmi znaša še štiri milijone evrov več. Sodba še ni pravnomočna.

Razlog: Rautner je sodišče prepričal, da mu je tedanja Nova KBM povzročila veliko škodo pri nesojenem projektu 380 stanovanj v središču Zadra, pri katerem je sama banka finančno »nasedla« in izgubila 18 milijonov evrov. 

A podrobnejši vpogled v zadevo nakazuje, da je šlo za dobro izpeljano operacijo, pri kateri so sodelovala tudi imena iz Slovenije, znana iz različnih stečajnih zgodb. Iz sodbe, ki smo jo dobili iz javno dostopnih virov, je razvidno, da je šlo hrvaško sodišče Rautnerju močno na roko. 

Kaj vse je torej nenavadno v tej zgodbi? Kako je Rautner izpeljal »operacijo Zadar«? In kdo so ljudje iz Slovenije, ki so mu pri tem pomagali? 

Preberite še:
Za napadom na proračun Izole so ljudje iz kroga Janeza Zemljariča

Še en propadli hrvaški projekt nekdanje Nove KBM

Začetek zgodbe o projektu v Zadru sega v leto 2006. Takrat sta pozneje propadli mariborski gradbinec MTB, ki ga je vodil Blaž Mlinarič, in Nova KBM ustanovila podjetje Zadar projekt. To je imelo v lasti skoraj 30 tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče v središču Zadra, pri Novi KBM pa je najelo 18 milijonov evrov posojila za začetek gradnje stanovanjsko-poslovnega kompleksa. 

Toda leta 2008 je izbruhnila finančna kriza, ki je pahnila v težave tako banke kot gradbince. Načrtovani projekt je hitro utonil v pozabo. Leta 2011 je šel v stečaj MTB, konec oktobra 2012 pa še podjetje Zadar projekt, ki Novi KBM nikoli ni vrnilo izposojenega denarja.

Šele takrat je v igro vstopil Rautner. Sredi novembra 2012, torej že tri tedne po začetku stečaja, je njegovo podjetje AR Plane od propadlega MTB odkupilo 19-odstotni lastniški delež v podjetju Zadar Projekt. Cena: pičlih 12 tisoč evrov. 

Zakaj se je Rautner odločil za nakup deleža v podjetju v stečaju, takrat ni bilo jasno. Medtem ko je zemljišče samevalo, se je Nova KBM po sanaciji umikala s Hrvaške. Njene tamkajšnje družbe, ki so bile pred tem tarča policijskih preiskav zaradi spornih nepremičninskih poslov, so prevzemali vplivni hrvaški poslovneži. 

Preberite še:
Poniknili državni milijoni. Kam je gledala varuhinja neodvisnega sodstva?

Ko gre projektno podjetje v stečaj, v igro stopi Rautner

A Rautner je očitno dobro vedel, kaj počne. Junija 2018, slabih šest let po lastniškem vstopu v podjetje Zadar Projekt, je namreč vložil tožbo, s katero je od Nove KBM zahteval plačilo 12 milijonov evrov odškodnine. 

Razlog: banka naj bi v podjetju Zadar projekt zasledovala le lastni interes, ga napeljevala k sklepanju škodljivih aneksov k pogodbi o posojilu, odvračala ostale financerje, blokirala gradnjo in podjetje potiskala v stečaj zato, da bi se poplačala s prodajo njegovega zemljišča. Z vsem tem naj bi Rautnerju kot solastniku podjetja Zadar projekt povzročala veliko škodo. 

Sledila je več let dolga sodna saga. Leta 2019 je trgovsko sodišče na prvi stopnji odločilo v korist Nove KBM, a je Rautner s pritožbo dosegel ponovno odločanje v zadevi. Sledil je preobrat: v zadnjih dneh leta 2025 je sodišče prve stopnje Rautnerju v celoti ugodilo. Pritožbo banke, ki se je v tem času preimenovala v OTP, je višje sodišče marca letos zavrnilo.

»Ker sodni postopki še niso pravnomočno zaključeni in so na voljo nadaljnja pravna sredstva, banka posameznih pravnih vidikov zadeve in nadaljnjih procesnih korakov v tej fazi ne komentira,« so nam sporočili iz OTP banke, ki jo vodi András Hámori.

Dodali so, da »bo OTP banka za zaščito svojih pravic in zakonitih interesov uporabila vsa razpoložljiva pravna sredstva in svoje nadaljnje aktivnosti izvajala v skladu z veljavno zakonodajo in odločitvami pristojnih organov«.

Preberite še:
Družinski posli državne Pošte: IT kupuje od podjetja moža prve nadzornice

Kako je Rautner iz 12 tisoč evrov ustvaril 16 milijonov

Kar najbolj bega, je naslednje. Rautner nikoli ni bil solastnik podjetja Zadar projekt, ko je bilo to še delujoče, torej ko je obstajala vsaj teoretična možnost, da bi na zemljišču gradilo. Vanj je Rautner vstopil šele po tem, ko je že končalo v stečaju, zaradi česar je bilo jasno, da projekta ne bo zmožno izpeljati. 

Tudi sicer iz bilanc ni razvidno, da bi ga bilo podjetje AR Plane sploh sposobno financirati. V zadnjih štirih letih je namreč skupaj ustvarilo le dobra dva milijona evrov prihodkov. V drugi polovici lanskega leta pa je imelo več mesecev zapored blokiran bančni račun.

Kako je torej mogoče, da je sodišče Rautnerju priznalo tolikšno škodo? Odgovora na to vprašanje iz sodbe ni mogoče razbrati. 

Pod črto: Rautnerju je 12 tisoč evrov, ki jih je vložil v propadlo podjetje, s pomočjo hrvaškega sodišča uspelo spremeniti v odškodnino, ki skupaj z obrestmi zdaj znaša 16 milijonov evrov. 

Preberite še:
To je nov mož iz Janševe bližine. Bil je minister v kazenskem postopku.

Izvršbo za Rautnerja vložila odvetnica, ki vodi sodni svet 

Odprto vprašanje je, ali in kdaj bo Rautnerju uspelo priti do tega denarja. V tožbi ga zastopa odvetnica Urška Kežmah, sicer predsednica sodnega sveta. Januarja letos smo razkrili njeno sporno vlogo v prisilni poravnavi Razvojnega centra Savinja, v kateri je država izgubila pet milijonov evrov.

Kje je Rautner našel omenjeno odvetnico? Že januarja lani je njen soprog Boštjan Kežmah Rautnerju prodal svoje podjetje, ki se je s Pošto Slovenije takrat že dogovarjalo o odkupu programske rešitve za elektronsko vročanje. Nadzorni svet Pošte Slovenije je takrat in danes vodila Urška Kežmah.

Njuna stična točka je tudi Marjan Dikaučič, minister za pravosodje v tretji vladi Janeza Janše. Ta je bil pred leti tesen Rautnerjev sodelavec, med drugim tudi direktor njegove prašičje farme na Kosovu, v mesecih pred zadnjimi volitvami pa ga je bilo mogoče večkrat opaziti v bližini predsednika SDS. Njegova soproga Andreja Lipnik Dikaučič, ki je bila nekaj časa zaposlena na Pošti Slovenije, danes dela za Urško Kežmah. 

Medtem je zemljišče v Zadru že prešlo v roke družbe BMP Asset, ki je v lasti Miodraga Borojevića, hrvaškega poslovneža, čigar kapitalske povezave segajo do Rusije. Po propadu Agrokorja je nekaj časa sedel v upravnem odboru skupine Fortenova, ki je bila takrat še v večinski lasti ruskih bank, bil pa je tudi nadzornik Mercatorja. Prevzem zemljišča je Borojeviću uspel z odkupom terjatev do podjetja Zadar projekt.