Vladna koalicija se je znova lotila zamenjave predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča. Včeraj popoldne so mu trije vodje poslanskih skupin koalicije (Danijel Krivec-SDS, Jožef Horvat-NSi in Gregor Perič-SMC) predložili podpise, ki naj bi dokazovali, da imajo večino za njegovo razrešitev. Ponudili so mu tudi možnost odstopa, o kateri naj bi Zorčič razmislil v naslednjih dneh.
Zorčič za pojasnila ni dosegljiv. Medtem pa je vse bolj jasno, da vladna koalicija pri operaciji, s katero želi na čelo državnega zbora nastaviti svojega človeka, še vedno skriva karte. Zelo verjetno zato, ker še vedno ni prepričana, ali ima za njegovo zamenjavo večino ali ne. Hitro bo tako jasno, ali gre za politični "blef".
Po naših informacijah je tako Zorčič včeraj res prejel seznam podpisov, ne pa tudi pisne zahteve za razrešitev. Tako še vedno ni jasno, pod kaj so se sploh podpisali koalicijski poslanci in koliko jih je pri tem sodelovalo. Včeraj so izbruhnile neuradne informacije, da je koalicija zbrala podpise 47 poslancev SDS, NSi, SMC, DeSUS, SNS in manjšin. A danes smo neuradno izvedeli, da naj bi bilo teh podpisov le 46. Na seznamu namreč naj ne bi bilo podpisa vodje poslancev DeSUS Franca Jurše.
Preberite še:
Počivalšek članom SMC lagal o dogovorih o povezovanju
Zakaj ne zahtevajo Zorčičeve razrešitve, če imajo podpise?
Druga uganka je, zakaj koalicija ob domnevno trdni večini zahteve za razrešitev še ni vložila v državni zbor in zakaj bi pred tem Zorčiču sploh ponujala možnost umika. Po tem, ko koaliciji Zorčiča ni uspelo razrešiti v prvem poizkusu konec marca (zmanjkal ji je en glas po tem, ko so opozicijski in nepovezani poslanci zapustili dvorano), v SDS in NSi niso skrivali jeze. Mediji, ki jih obvladuje vladajoča stranka, so napadali Zorčiča in druge člane skupine nepovezanih poslancev. Tem je koalicija naposled odrekla še možnost sodelovanja v delovnih telesih državnega zbora. S tem jih je de facto izločila iz postopka sprejemanja zakonov.
Da je šlo za kazen, je v nedeljo zvečer na nacionalni televiziji potrdil prvak SMC Zdravko Počivalšek. "Treba se je zavedati, da če nekdo zapusti ekipo, v kateri je bil izvoljen, da to zahteva dogovor. In sam verjamem, da bo v nadaljevanju dosežen dogovor, da se bodo ta mesta korektno razdelila," je dejal Počivalšek. Je imel z dogovorom v mislih tudi Zorčičev odstop?
V vsakem primeru bi Zorčič z odstopom največjo uslugo storil koaliciji. Ta bi se izognila novemu mučnemu preštevanju v državnem zboru – sploh po tem, ko je v zadnjih tednih utrpela dva huda poraza. Prvemu neuspelemu glasovanju o Zorčičevi razrešitvi je konec aprila sledil še padec zakona o združitvi agencij. Enega od ključnih zakonov za vlado Janeza Janše je podprlo le 42 poslancev, s čimer je dokončno postalo jasno, da koalicija v državnem zboru nima več zagotovljene večine. Ni malo tistih, ki celo ocenjujejo, da novega neuspelega glasovanja o Zorčiču že na kratek rok ne bi več preživela. Tudi to je razlog, da od Zorčiča zdaj javno zahteva "častno dejanje" - po tem, ko mu je kot poslancu sama nečastno onemogočila delo.
Preberite še:
Janša je blefiral: v resnici si ne želi volitev #komentar
Branko Simonović iz igre izrinja Jožefa Horvata
Kdo bi po načrtih koalicije nasledil Zorčiča na položaju prvega moža državnega zbora? Do zdaj je bilo predvideno, da bo to Jožef Horvat (NSi). Toda Zorčičev odstop bi odprl možnost za nov manever. Takoj po odstopu bi ga namreč na položaju nasledil dosedanji podpredsednik Branko Simonovič (DeSUS). V zadnjih dneh krožijo špekulacije, da je prav to razlog, zaradi katerega zahtevo po Zorčičevi razrešitvi podpirajo poslanci DeSUS. To bi pomenilo, da poslancem sploh ne bi bilo treba glasovati o Zorčičevem nasledniku. S tem bi se koalicija rešila tudi mučnega zbiranja večine za Horvata, ki tudi pri nekaterih poslancih DeSUS ne uživa velikih simpatij.
V tem primeru bi koalicija položaj predsednika državnega zbora zasedla brez glasovanja. Edino vprašanje je, ali bi na ta scenarij pristali v NSi, po novem drugi največji koalicijski stranki.
Razplet te igre bo, predvsem pri poslancih DeSUS, zelo verjetno odvisen tudi od resnosti Zorčičevih namer, da bi na junijskem kongresu kandidiral za predsednika DeSUS. Naši viri trdijo, da je za zdaj za to malo možnosti. Za položaj prvega moža upokojenske stranke, ki jo bo v letu in pol vodil že tretji predsednik, se bodo zagotovo potegovali trije kandidati: nekdanji generalni sekretar DeSUS Ljubo Jasnič, kandidat pokrajinskega odbora iz Podravja Srečko Felix Krope in nekdanji minister za Slovence po svetu Gorazd Žmavc.
Preberite še:
Leto dni Janše 3.0 in "slovenskega bolnika"
Kdo se bo pridružil LMŠ pri obstrukciji?
Medtem se pojavljajo prve razpoke tudi v zavezništvu strank nekdanje Koalicije ustavnega loka (KUL). Po tem, ko včeraj opozicija ni uspela z novo prerazporeditvijo mest v odborih državnega zbora, ki bi vključevala tudi štiri nepovezane poslance, je LMŠ napovedala obstrukcijo večine dela državnega zbora. "Obstrukcija ne pomeni, da se LMŠ kakorkoli umika. Gre za pritisk, da začne državni zbor po dobrem mesecu končno spoštovati ustavo, poslovnik in parlamentarno prakso. Ne bomo postali pasivni, vladi ne bomo nehali gledati pod prste. Storili bomo vse, da se vladno škodovanje državi konča," so danes sporočili iz stranke, ki jo vodi Marjan Šarec.
Kot so pojasnili, praviloma ne bodo sodelovali na sejah delovnih teles in na plenarnih sejah, bodo pa sodelovali v razpravah in glasovanju o ustavni obtožbi, konstruktivni nezaupnici, interpelacijah in posameznih zakonskih predlogov, ki bi bili lahko s pomočjo njihovih glasov zavrnjeni. Obstrukciji se do zdaj še ni pridružila nobena od drugih parlamentarnih strank, čeprav predsednica SD Tanja Fajon še v nedeljo ni izključila te možnosti. "Če se v torek (včeraj, op. a) to ne bo uresničilo oziroma uredilo, potem da, lahko sledi blokada parlamenta. V mesecu maju se lahko preprosto zgodi, da ne bo redne seje, obstrukcija delovnih teles in odborov," je poudarila Fajonova.
V SD so do zdaj radi poudarjali, da so bili prvi, ki so predlagali obstrukcijo. Tej še vedno niso naklonjeni v Stranki Alenke Bratušek (SAB), saj bi po njihovem "s tem vladi odprli 'avtocesto' do sprejemanja odločitev v državnem zboru". V SAB sicer še vedno čakajo na odločanje o nekaterih njihovih predlogih zakonov. Recimo zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, ki bi določil pogoje za gojenje, predelavo in uporabo indijske konoplje v medicinske namene. Vodja poslanske skupine Levice Matej Tašner Vatovec pa meni, da "obstrukcija na široko odpira zapornice za vladne, v večini primerov sporne predloge".
Če bi se vsi opozicijski in nepovezani poslanci, ki imajo skupaj 43 glasov, odločili za obstrukcijo, bi lahko koaliciji v parlamentu povzročili velike operativne težave. Za potrjevanje dnevnih redov sej in kvorumov bi namreč vsakič znova potrebovala 46 glasov.
