Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), v javnosti bolj znana kot slaba banka, je prek okrožnega sodišča v Celju zahtevala in dosegla vpis začasne prepovedi prodaje ali obremenitve na nepremičninah in podjetjih v lasti poslovneža Tomaža Ročnika. DUTB, ki je od državnih bank pred osmimi leti prevzela za več deset milijonov evrov slabih kreditov, odobrenih Ročnikovim podjetjem, zdaj proti njemu vodi pravdni postopek, v katerem zahteva plačilo nekaj manj kot štiri milijone evrov odškodnine.
Po naših informacijah Ročniku očitajo, da je s spornimi posli finančno izčrpal in spravil v stečaj pekarsko družbo Klasje Celje. Pri tem naj bi prišlo do oškodovanja bank upnic oziroma DUTB. "Omenjeni postopek še ni zaključen in je trenutno v fazi razpisanih narokov za glavno obravnavo. Vpis zavarovanja na premoženje Tomaža Ročnika je DUTB predlagala zaradi zavarovanja poplačila po končanem pravdnem postopku," so potrdili na slabi banki. Ročnik včeraj ni bil dosegljiv za komentar.
Preberite še:
Komu je Ivan Zidar izročil ključe do tajnih bančnih računov
Na cesti sto ljudi, upniki pa ob več deset milijonov evrov
Klasje, nekdaj eden večjih proizvajalcev kruha in pekarskih izdelkov pri nas, je v stečaju končalo leta 2015. Njegovo usodo so zapečatile banke, ki po več letih agonije niso soglašale z odpisom večmilijonskih obveznosti. Delo je izgubilo več kot 100 zaposlenih, večina jih je tam delala več kot desetletje. Družbo z največjimi silosi za pšenico v državi so razprodali po delih. V stečajni masi je bilo nekaj manj kot deset milijonov evrov, kar je zadostovalo za poplačilo manj kot tretjine terjatev upnikov. Brez premoženja je ostalo tudi več kot 400 delničarjev.
Dragica Veršič (prej Murko), dolgoletna direktorica Klasja, je kot ključni razlog za težave izpostavila krizo in s tem povezan padec obsega poslovanja. Toda krivda za klavrni propad tovarne, ki je imela na svojem vrhuncu 400 delavcev in ustvarjala prek 20 milijonov evrov prihodkov, je bila v resnici na njegovem vodstvu in lastniku Ročniku. Ta je družbo spravil na kolena s tem, ko si je od nje izposojal denar in ga porabljal za druge posle. Ko je pekarni zmanjkalo obratnega kapitala, da bi financirala proizvodnjo, pa je raje razglasila bankrot in se poskušala rešiti z odpisom dolgov.
Do najbolj spornega posla je prišlo konec leta 2008. Takrat se je Probanka, ki jo je vodila Romana Pajenk, znašla v težavah. V svojem porftelju je imela delnice banke NKBM, ki jim je zaradi finančne krize močno upadla vrednost. Če bi jih obdržala, bi jih morala slabiti na borzno ceno in bi posledično utrpela visoko izgubo. Zato ji je na pomoč priskočil brat predsednice uprave. Probanka je posodila 4,8 milijona evrov Klasju, to pa je denar še isti dan nakazalo drugim Ročnikovim podjetjem, ki so od Probanke po več kot trikratni ceni kupili delnice NKBM. To je država pozneje podržavila, njene delničarje pa razlastilo. Klasje medtem ni imelo denarja, da bi vrnilo bančno posojilo.
Zaradi tega posla se je Ročnik znašel na zatožni klopi. V začetku letošnjega leta se je začelo sojenje, v katerem mu očitajo, da je z zlorabo položaja pomagal Probanki pridobiti večmilijonsko protipravno korist. Pri tem naj bi mu pomagala tedanja članica uprave Probanke Milana Lah in bančnik Peter Lobnik. Stečajni upravitelj Klasja Kristijan Anton Kontarščak je medtem pri Ročnikovem "reševanju" Probanke ugotovil elemente odškodninske odgovornosti, med drugim Ročnika kot nadzornika in največjega lastnika. Ta je bil v očitnem konfliktu interesa, ob tem pa je Klasje denar posodilo Ročnikovim podjetjem brez ustreznega zavarovanja. Odškodninski zahtevek je Kontarščak na koncu prodal oziroma prepustil DUTB, ta pa ga zdaj poskuša izterjati od Ročnika.
Preberite še:
Koalicijska vojna za skrite zaklade slabe banke
Kako je Ročnik reševal premoženje pred upniki
Toda že sedaj je jasno, da bo imela DUTB velike težave pri izterjavi morebitne štirimilijonske odškodnine. Ročnik je že pred časom večino svojega vrednejšega premoženja prenesel na sorodnike in jih dodatno zavaroval pred upniki in zasegom. Njegova podjetja tako še naprej nemoteno poslujejo, tudi z državo.
Več kot dvajset podjetij, ki jih po dostopnih podatkih obvladuje Ročnik z družino, je v lanskem letu ustvarilo nekaj manj kot 50 milijonov evrov prihodkov, od tega kar 8,5 milijona evrov z ministrstvi, občinami in drugimi proračunskimi porabniki. Podjetja imajo za okoli 58 milijonov evrov premoženja. Med njimi so najpomembnejša Kograd Igem, SGP Kograd Igem ZOD, PUP Velenje, PPS Pekarne, Stroj in Toming Inženiring.
Uradni lastnik večine teh podjetij ni Tomaž Ročnik, temveč njegov sin Zoran Ročnik in hči Zala Ročnik. Leta 2017, ko je proti njunemu očetu potekalo sojenje, je vsak od njiju vpisal po 2,5-milijonsko hipoteko na očetovem lastniškem deležu v podjetju Stroj, ki se ukvarja s strojegradnjo in inženiringom. To je eno najbolj uspešnih Ročnikovih podjetij. Na družinsko posestvo v Šoštanju pa je Ročnik že leta 2013, ko se je podiral njegov poslovni imperij, vknjižil 500.000 evrov zemljiškega dolga. Tega so v preteklosti zlasti premožneži uporabljali za zaščito svojih nepremičnin pred upniki. Na varnem je tudi podjetje Taimana, ki je v zadnjih letih prevzelo številne Ročnikove nepremičnine. Na njih je avstrijska Raiffesenlandesbank konec lanskega leta, torej tik pred DUTB, vpisala 9,5 milijona evrov vredno hipoteko.
Vse to je verjetno tudi eden od glavnih razlogov, da je celjsko sodišče uslišalo DUTB in še pred zaključkom pravdnega postopka Ročniku poskuša preprečiti, da bi ta prodal ali dodatno obremenil svoje preostalo premoženje.
Preberite še:
Vplivni poslovnež se je rešil 12 milijonov evrov dolgov
Ponovno obsojena na zaporno kazen
Tomaž Ročnik in nekdanja direktorica Klasja Dragica Veršič sta bila maja letos nepravnomočno obsojena na zaporne kazni. V ponovljenem sojenju, v katerem jima je tožilstvo očitalo zlorabo položaja ali zaupanja v gospodarski dejavnosti, ju je okrožno sodišče v Celju spoznalo za kriva. Ročniku je prisodilo dve leti, Veršičevi pa leto in deset mesecev zapora. Leta 2007 sta na svoje podjetje Millcom Skupina prenesla poslovno stavbo Klasja in pekarno v Laškem, ne da bi zanju sploh kaj plačala. Šele leta 2013, ko so ju začeli preiskovati kriminalisti, sta nepremičnine vrnila.
