"Slovenija ni in ne bo v recesiji!"
Bila je pozna jesen 2008, ko je te besede izrekel takrat že nekdanji minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. To je bil čas, ko je svetovna finančna kriza izbruhnila z vso silo. Investicijska banka Lehman Brothers je bila že v stečaju. Ameriške in britanske banke so se reševale z največjimi državnimi paketi pomoči v zgodovini. Mednarodni denarni sklad je napovedoval globalno recesijo v letu 2009, Islandija pa je kot prva država bankrotirala.
V Sloveniji je takrat oblast že prevzela vlada Boruta Pahorja. Iz gospodarstva so prihajali prvi signali, da kriza že prihaja. Avtomobilski velikani so začeli ustavljati naročila, potrošniki pa zmanjševati nakupe v trgovinah. Razraščati se je začela plačilna nedisciplina. Kreditni krč je ustavil gradbene investicije. Tuje banke, ki so pred tem v Slovenijo metale milijarde evrov posojil, so denar od prezadolženih podjetij in finančnih holdingov začele zahtevati nazaj. Vsem je bilo jasno, da je pred vrati katastrofa - le Andreju Vizjaku očitno ne.
Preberite še:
Janša se mora bati volitev #analiza
Dražijo se elektrika, goriva, hrana ...
V času, ko se je svet že podiral, nas je politik, ki je med letoma 2004 in 2008 vodil resor za gospodarstvo, še vedno prepričeval, da krize pri nas ni. Z resnim izrazom na obrazu nam je zatrjeval, da "bo Slovenija tudi v letu 2009 beležila gospodarsko rast, ki pa bo upočasnjena". "Nujni pa so ukrepi, da slovensko gospodarstvo ostane v dobri kondiciji in izkoristi turbulentne čase za nadgraditev rasti v evropskem prostoru," je poudarjal.
Še enkrat: to je bilo proti koncu leta 2008, ki mu je sledil največji upad domače gospodarske rasti v tem stoletju in recesija z dvojnim dnom. Medtem ko je Vizjak sadil rožice, so kmalu zatem eden za drugim začeli pokati borzni, kreditni, gradbeni, nepremičninski in drugi baloni, ki jih je prva Janševa vlada pomagala napihovati s spodbujanjem drugega vala privatizacije, zadolževanja za gradnjo avtocest in drugih vzvodov za pregrevanje gospodarstva. Še preden so se Pahorjevi ministri dobro namestili v pisarnah, je postalo jasno, da so v roke dobili državo, ki jo čaka streznitev po kreditni orgiji. Propadla so podjetja in celotne panoge, ljudje so množično izgubljali delo, v bankah so se začela kopičiti slaba posojila ...
Zgodba se zdaj ponavlja. Iz sveta prihajajo zlovešča znamenja, da je pred vrati nova globalna kriza. Dobavne verige so pod pritiskom povečanega povpraševanja po epidemiji in težav v azijskih tovarnah začele pokati. Nemški avtomobilski velikani ustavljajo proizvodnjo. Po dolgih letih je iz steklenice ušel duh inflacije. V Sloveniji se draži vse: od elektrike do goriv, od hrane do oblačil, od logističnih storitev do gradbenega materiala. Spet ni videti, da bi člane vlade to pretirano skrbelo. In spet bodo vse te težave padle na mizo njihovih naslednikov.
Preberite še:
Janša se boji le ljudi na ulicah #komentar
Mandat dodatkov, trakov in "bonbončkov"
Tudi zdaj je Slovenija v ciklu visoke rasti, ki jo je sprožil odboj po lanskem zapiranju javnega življenja zaradi epidemije. Le da zdaj v pretežni meri temelji na izredno visokih izdatkih in zadolževanju države, ki jo je na evropski ravni omogočala politika tiskanja poceni denarja za okrevanje po epidemiji. In četudi je tokrat na načelni ravni razumljivo, da je morala država po "lockdownih" z milijardno intervencijo preprečiti gospodarski in socialni zlom, vpogled v drobovje razkriva, zakaj lahko naslednje vladajoče že danes začne boleti glava.
V roke bodo dobili državo s proračunom, ki ima že zdaj skoraj tri milijarde evrov primanjkljaja, čeprav se je vanj v prvih osmih mesecih nateklo celo več davkov kot leta 2019. Vlada, sestavljena iz strank, ki so proti prejšnjemu predsedniku vlade vložile obtožbo zaradi domnevnega kršenja fiskalnega pravila, pri porabi nima omejitev. V mesecih pred volitvami je državnega denarja dovolj za vse: za višje plače in dodatke v javni upravi, občine, različne interesne skupine, ceste, pločnike in druge investicije, ki bi jih lahko država financirala z evropskim denarjem, a jih raje s krediti. Njeni ministri režejo trakove, delijo "bonbončke", si kupujejo podporo na "terenu" in na svojih resorjih na veliko zaposlujejo.
Številke ne lažejo. Samo letos so se izdatki, ki niso neposredno povezani z epidemijo, povečali za 1,7 milijarde evrov. Evropska pomoč je šla za tekočo porabo. Samo za koronske dodatke je vlada namenila že 900 milijonov evrov, s čimer je pomagala pregreti tudi domači nepremičninski trg. A zdaj prihaja šok: ne le za ljudi, ampak tudi za prihodnje proračune, ki so že zdaj po oceni fiskalnega sveta načrtovani na "neustreznih osnovah". Rezerv ni več, pipico s poceni denarjem pa v Frankfurtu že privijajo.
Preberite še:
Epidemija kot kulisa za razgradnjo javnega zdravstva? #kolumna
Tudi tretja Janševa vlada zapušča minsko polje
Toda zabava še vedno traja. Andrej Vizjak danes kot minister za okolje s spremembami zakonodaje pospešuje gradbene investicije. Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec nas prepričuje, da smo v Sloveniji "na varni strani" pri podražitvah elektrike, čeprav elektro podjetja ugotavljajo, da imajo že danes z vsakim gospodinjskim odjemalcem po več deset evrov izgube. Predsednik vlade govori o sredstvih za investicije, "kakršnih ta država še nikoli v vsej svoji zgodovini ni imela na voljo".
Ta film smo že videli, zato vemo, kako se konča. Ko je Pahorjeva vlada klecnila pod bremenom krize, ki mu zaradi različnih razlogov ni bila kos, ji je zadnji udarec zadala takratna opozicija, ki je v navezi s sindikati na referendumu sesula pokojninsko reformo. Nasledila jo je druga Janševa vlada, ki je razmere še poslabšala, saj je državo iz recesije "reševala" z varčevanjem.
Tudi tretja Janševa vlada bo – enako kot prva in druga – naslednikom zapustila minsko polje. In tudi tokrat bomo zapitek njene predvolilne zabave plačevali vsi.
