Vlada Janeza Janše tudi v včeraj sprejetem osmem paketu proti korona ukrepov (PKP8) ni rešila ključne težave, zaradi katere se v Sloveniji širijo okužbe – nadomestila za zaposlene, ki zbolijo.
Vse od izbruha drugega vala epidemije se vrstijo opozorila, da so delovna mesta glavni vir širjenja okužb. Zaposleni, ki zbolijo ali so bili v tveganem stiku z okuženim, namreč niso motivirani za to, da ostanejo doma. V tem primeru so upravičeni le do 90 oziroma 80 odstotkov plače, izgubijo pa tudi dodatke za prehrano in prevoz za delo. Mnogi zaradi tega, ker bi jim odsotnost ogrozila mesečno preživetje, na delo hodijo bolni.
Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, delodajalske organizacije in vodstva posameznih podjetij že ves čas epidemije zanikajo obstoj te težave. Toda epidemiologi z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so včeraj za necenzurirano.si opozorili, da je treba urediti sistem nadomestil za odsotnost obolelih s covid-19. Prvič so javno priznali, da je ena kritičnih točk epidemije vzpostavitev pogojev, da se prebivalci Slovenije vedejo varno in pri tem niso finančno oškodovani.
Na NIJZ smo se obrnili z vprašanji o tem, zakaj so že pred vrhuncem epidemije prenehali slediti stikom, ali je to krivo, da je ušla izpod nadzora, in ali Sloveniji zaradi tega ne uspe drastično znižati števila okužb. Na NIJZ so pojasnili, da sledenje stikom v tem trenutku ni ne mogoče ne smiselno. Pri dva tisoč potrjenih primerih na dan in desetih visoko tveganih stikih na dan na osebo bi bila v zelo kratkem času v karanteni celotna Slovenija. Toda v daljšem odgovoru so nas z NIJZ posebej opozorili na problematiko nadomestil za izolacije in karantene, dodatkov za delo od doma in spodbujanja dela na domu. "Delo epidemiologov je pomagati osebi obvestiti svoje tesne stike. Ti morajo imeti možnost ostati doma," so za necenzurirano.si pojasnili na NIJZ.
Preberite še:
Kako se bosta Počivalšek in Tonin najedla zarečenega kruha #video
Podatki: delovna mesta so glavni vir okužb
Da so delovna mesta glavni vir okužb, so na NIJZ ugotavljali že lani novembra. Po njihovi anketni analizi je takrat dobra četrtina vseh okužb izvirala z delovnih mest. Več delodajalskih organizacij je njihove ugotovitve zavrnilo kot "nestrokovne in škodljive".
Toda podatki so že takrat govorili v prid NIJZ. "V prvem valu je delalo od doma več ljudi kot zdaj, podatki govorijo o manj kot 30 odstotkih ljudi na delovnem mestu, zdaj je obratno: okrog 70 odstotkov ljudi je na delovnem mestu," je že novembra opozarjal Žiga Zaplotnik, raziskovalec s fakultete za matematiko in fiziko univerze v Ljubljani. Predstavil je podatke, ki so nakazovali, da do največ okužb v drugem valu prihaja na delovnih mestih. Tam imajo ljudje v času zaprtja javnega življenja v povprečju daleč največ stikov.
"Podatki o delu na domu in breme bolezni v delovno aktivnih starostnih skupinah nam povedo, kje so možnosti za izboljšave," so včeraj opozorili na NIJZ. Po njihovem bi bilo smiselno več truda vložiti tudi v "vzpostavitev administrativnih in finančnih pogojev, da bodo ljudje v času kužnosti ali potencialnega tveganja za bolezen brez pomisleka in naštetih posledic ostali doma".
Epidemija se ne umirja več
Zakaj v Nemčiji ljudje povedo, da so bolni, v Sloveniji pa ne
V Nemčiji, Avstriji in na Hrvaškem so to težavo že zdavnaj rešili. Zaposleni, ki zbolijo, so upravičeni do nadomestila v višini celotne plače. Dobijo jo ne glede na to, ali so se okužili na delovnem mestu ali drugje, ali le sumijo, da so kužni, ali jim je bila odrejena karantena ali izolacija. Šele po šestih tednih nastopi režim bolniške, višina nadomestila pa se zniža. S tem so zaposlene spodbudili k odgovornemu ravnanju, saj za njihov finančni status ni pomembno, ali zbolijo ali ne. Podjetju celotni strošek tega nadomestila povrne država.
V Sloveniji vprašanja polnega nadomestila vlada ni rešila v nobenem od osmih PKP. Sistem ljudi zaradi ekonomskih razlogov še vedno sili, da hodijo delati, četudi imajo simptome. Zakaj? Ker lahko zaposleni polno nadomestilo dobijo le, če dokažejo, da so se okužili na delovnem mestu. To lahko storijo le z obrazcem, s katerim se prijavljajo poškodbe na delovnem mestu. Vanj morajo vnesti natančen datum in uro okužbe. V tem primeru vse stroške prvi mesec plača podjetje.
To se je v praksi izkazalo za nemogoče. Podjetja bi namreč s tem priznala, da zaposlenim niso zagotovila varnega okolja za delo. Prijava okužb na delovnem mestu tako po sedanji ureditvi ni v interesu ne zaposlenim ne njihovim delodajalcem, ki bi morali v takšnem primeru zaposlenim izplačati polno plačo. Zaposlenim je tako ostala le možnost, da kot razlog okužbe prijavijo stik doma ali izven delovnega mesta. Toda v tem primeru niso mogli računati na polno plačo, zato so okužbo raje zamolčali.
Kako je z nadomestilom v drugih primerih?
- če je zaposlenemu odrejena karantena, ker je prišel v stik z okuženo osebo zunaj delovnega mesta, bo prejemal 80 odstotkov plače.
- Če se je delavec okužil zunaj delovnega mesta, zaradi česar je moral v izolacijo, bo prvih 90 dni prejemal 90 odstotkov plače.
- če je imel stik z okuženim na delovnem mestu, ni pa zbolel, bo prejemal 100 odstotkov plače.
Preberite še:
Zapisniki, ki razgaljajo delovanje skupine Bojane Beović
NIJZ: Strah na dolgi rok ni dovolj velik motivator
V Sloveniji tako celo zaposleni v domovih za starejše zaradi strahu pred poslabšanjem socialnega statusa in groženj z inšpekcijskimi nadzori niso prijavljali okužb ali tveganih stikov. To je krepko povečalo že tako visoko tveganje za širitev covid-19 v domovih za starejše, ki so med epidemijo plačali največji davek.
Na to problematiko so ves čas opozarjali tudi v sindikatu zdravstva in socialnega varstva. Že sredi januarja smo razkrili zapisnike videokonferenc, ki so jih imeli vodilni na ministrstvu za delo s predstavniki domov. Ti so načeli tudi vprašanje nadomestil za odsotnost zaradi covid-19. Iz dokumentov je razvidno, da vlada o tem še konec novembra, ko je bila epidemija že na vrhuncu, ni imela stališča. To je namreč na eni od takratnih videokonferenc priznala Klavdija Kobal Štraus, vodja direktorata za dolgotrajno oskrbo.
Vse to posledično pomeni, da smo v Sloveniji glavnino denarja v korona krizi namenili za pomoč podjetjem, ki so zaradi zaprtja ostala brez prihodkov, namesto da bi gospodarstvo tudi finančno spodbudili k odgovornemu ravnanju med epidemijo. To bi prispevalo k hitrejši zajezitvi okužb. Na NIJZ sicer poudarjajo, da ni mogoče iskati le enega razloga, zaradi katerega je drugi val epidemije v Sloveniji in drugje po svetu bil takšen kot je. "Vsi ukrepi delujejo kot dodatni sloji zaščite. So del celote. In po mnenju epidemiologov je najpomembnejše zaupanje javnosti v sprejete ukrepe in spoštovanje priporočil za preprečevanje širjenja okužb s covidom-19. Da ljudje zaupajo in verjamejo v to, da so ukrepi namenjeni enemu skupnemu cilju in ne pogojeni samo na strah pred boleznijo in posledicami. Strah na dolgi rok zagotovo ni dovolj velik motivator," so nam pojasnili na NIJZ.
Toda, dodajajo, takoj za tem je treba izpostaviti dve kritični točki. Ob vzpostavitvi ekonomskih pogojev za varno vedenje prebivalcev so opozorili še na dajanje prevelike pozornosti tveganju okužbe v zunanjih prostorih, kjer je tveganje za okužbe načeloma majhno. "Vlagati moramo več truda in nekonvencionalnega razmišljanja k premiku večine dejavnosti na odprte prostore," opozarjajo epidemiologi z NIJZ.
Preberite še:
Janševa vlada, sedi, ena! To so vse napake pred drugim valom
