Za delavce prejeli državne milijone, zdaj jih pošiljajo na cesto

Tri tuje družbe Safilo, Adient in Treves, ki so v zadnjih dveh tednih napovedale zaprtje tovarn v Sloveniji, zaradi česar bo brez dela ostalo več kot tisoč ljudi, so bile v času epidemije ene večjih prejemnic državne pomoči za ohranitev delovnih mest. Čeprav bodo zdaj množično odpuščale, jim tega denarja ne bo treba vrniti. 

"Spoštovali smo vse pogoje in zakonske zahteve za pridobitev nepovratnih sredstev," so sporočili s sedeža evropskega izpostave Adient v nemškem Burscheidu. Do konca leta bodo zaprli tovarno v Slovenj Gradcu, v kateri je 430 zaposlenih. Zanje so na podlagi različnih interventnih ukrepov prejeli 1,3 milijona evrov pomoči. Je bila ohranitev delovnih mest pogoj za prejem denarja? "Tega med zahtevami ni bilo. Nepovratna sredstva so bila namenjena izključno pokritju stroškov zmanjšane delovne aktivnosti," so nam pojasnili.

Enako trdijo v italijanskem Safilu, kjer bodo junija zaprli proizvodnjo očal v Ormožu. Odpustili bodo 557 ljudi. Pred tem so od države prejeli okoli milijon evrov. "Odpuščati niso smeli samo v času, ko so prejemali denar," je poudaril sekretar sindikata SKEI Štajerska Martin Dular. V Safilu pričakujejo tudi davčne odpustke. Strinjajo se s predlogom sindikata, da odpuščenim zaposlenim izplačajo višje odpravnine, vendar od države zahtevajo, da bodo te neobdavčene.

Okrog četrt milijona evrov je od države do sedaj za pomoč med epidemijo prejelo tudi podjetje Treves iz Biča pri Trebnjem, ki je pred dnevi napovedalo, da bo odpustilo nekaj več kot sto ljudi. Po januarskem požaru, v katerem je zgorel stari del proizvodnje in pisarniški prostori, zrušila se je tudi streha, se je francoski lastnik odločil, da septembra zapre tovarno, ki izdeluje avtomobilske sestavne dele. 

Preberite še:
Počivalškova luknja za trgovce v "lockdownu"

Za čakanje na delo šlo 400 milijonov evrov

Kako je mogoče, da podjetja, ki so prejela zajetne vsote državnega denarja za delavce, takoj po izteku vladnih ukrepov odpuščajo? 

Kot je znano, je vlada Janeza Janše tako kot druge države v regiji izdatno pomagala podjetjem v času korona krize. Glavni ukrep je bilo povračilo nadomestila plače delavcev na začasnem čakanju na delo, za katerega je šlo več kot 400 milijonov evrov, na enega zaposlenega torej v povprečju okoli 1900 evrov. V obdobju od marca lani do sredine februarja letos ga je dobilo skoraj 31.000 delodajalcev za skupno 210.000 delavcev. Za primerjavo, to je skoraj tretjina vseh zaposlenih v podjetjih v letu 2019. 

Največ tega denarja so prejeli: 

-       novogoriški Hit (7,8 milijona evrov), 

-       hotelirska družba Sava Turizem (3,7 milijona evrov), 

-       Slovenske železnice – Vleka in tehnika in zreški Unior (oba po 3,3 milijona evrov) 

-       Ljubljanski potniški promet (tri milijone evrov), 

-       Nomago (2,8 milijona evrov), 

-       Hella Saturnus (2,4 milijona evrov) in 

-       Talum (dva milijona evrov). 

Med tistimi, ki so v letu dni prejeli več kot pol milijona evrov, je okoli 90 slovenskih podjetij. Toda vlada pri večini ukrepov ni dala nobenih omejitev pri odpuščanju. Od delodajalcev je zahtevala le, da v času prejemanja delnega povračila nadomestila plače ne smejo odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, in sicer:

-       delavcem, ki so jih napotili na začasno čakanje na delo, 

-       večjemu številu delavcev iz poslovnega razloga, razen če je bil program presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020, torej pred začetkom epidemije, in če zanje podjetje ni dobilo državnega denarja.

To pomeni, da je lahko delodajalec že prvi dan delavcu, ki se je s čakanja na delo vrnil nazaj v službo, vročil odpoved. Pogodbe pa je lahko brez težav odpovedal delavcem, ki so v tem času delali in jih ni pošiljal na čakanje. 

Preberite še:
Maske na prostem: nataknil nam jih je Janša in ne zdravniki

"Sindikati smo opozarjali, da ni omejitev"

V čem je potem smisel takšnih pomoči, ki naj bi bile namenjene ohranjanju delovnih mest? 

Na ministrstvu za gospodarstvo, ki ga vodi Zdravko Počivalšek, zatrjujejo, da od podjetij niso mogli zahtevati, da dlje časa ne odpuščajo. "Seveda ne moremo podjetij zavezati, da ohranjajo delovna mesta za nedoločeno obdobje. Trg dela je fleksibilen in podjetja sprejemajo poslovne odločitve. Vsekakor smo v sodelovanju z Ekonomsko-socialnim svetom umestili v interventno zakonodajo tudi varovalke (pri čakanju na delo), da morajo delodajalci ohranjati delovna mesta še vsaj za obdobje, ki je enako obdobju prejemanja sredstev," so pojasnili.

Na ministrstvu se sklicujejo na dodatni člen v protikoronskih paketih, po katerem delodajalec natanko toliko časa, kot je prejemal sredstva, ne sme začeti postopka likvidacije podjetja. Lahko pa odpušča oziroma z likvidacijo počaka nekaj mesecev. "Obdobje prepovedi odpuščanja je bilo sicer predmet usklajevanja med socialnimi partnerji in predstavlja kompromisni predlog, sprejet v okviru pogajanj," so pojasnili na ministrstvu za delo.

Toda sindikati so ves čas opozarjali, da ni omejitev glede odpuščanja po izteku ukrepov, poudarja predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič. "Verjamem, da so lastniki tovarn, ki se zapirajo, natančno preračunali, kdaj lahko odpuščajo, da jim ne bo potrebno vračati denarja," je prepričana Jerkičeva. 

"Epidemija covid-19 traja že dobro leto, zaradi česar menimo, da je bil tudi v takšnih primerih, ko podjetje vseeno preneha z delovanjem ali zapre del podjetja, določen namen ukrepov dosežen. Brez ukrepov bi do odpuščanja lahko prišlo že prej zaradi npr. finančnih težav, v katerih se je podjetje znašlo zaradi posledic epidemije," odgovarjajo na ministrstvu za delo.

Preberite še:
Zakaj Ivan Simič hodi na Furs in njegove urade po Sloveniji

"Upam, da bodo delavci dobili boljše službe"

Kljub vsemu Jerkičeva ostaja optimistična. "Tako na Koroškem kot v Ormožu verjamem, da bo večina odpuščenih našla nadomestno zaposlitev. Upam, da bodo to boljše službe, kot so jih imeli do sedaj," je pojasnila. Sindikalist Martin Dular pa je dodal, da so po delavcih iz Ormoža že poizvedovala podjetja iz drugih koncev države, na primer velenjsko Gorenje.

Korona kriza je tudi priložnost za prečiščenje trga, tako da bi delovna mesta z nizko dodano vrednostjo zamenjala tista z višjo. "Slovenci znamo veliko več. Do zdaj je veliko tujih vlagateljev v Slovenijo prišlo zaradi naših rok, ne zato, da bi imeli tukaj avtomatizirano proizvodnjo. Če se to ne bo spremenilo, bodo delavci še naprej obsojeni na nizke plače. Potem bo vedno problem zvišanje minimalne plače za pet evrov," je povedala Jerkičeva. 

Za zdaj nima nobenih informacij, da bi lastniki oziroma vodstva še katere od drugih večjih tovarn razmišljali o zaprtju proizvodnje. A hkrati opozarja, da je bilo enako v primeru družb Safilo in Adient, ko je bila odločitev sprejeta z danes na jutri.

Cigler Kralj rešil manj delovnih mest, kot trdi sam

Več sto milijonov evrov vredni ukrepi za pomoč gospodarstvu, poleg subvencioniranja čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa tudi pokritje fiksnih stroškov, so trgovcem, gostincem in drugim, ki so morali biti zaprti, brez dvoma pomagali prebroditi dosedanjo korona krizo. Ohranili so tudi mnoga delovna mesta. Toda še zdaleč ne toliko, kot nam skuša prikazati minister za delo Janez Cigler Kralj.

Ta je večkrat javno poudaril, da je Janševa vlada z osmimi protikoronskimi paketi ohranila več kot 300.000 delovnih mest. To je prvič zatrdil septembra lani, nazadnje pa marca letos, ko je pred poslanci v državnem zboru zagovarjal svoje delo. Resnica je drugačna. Banka Slovenije je v decembrskih napovedih makroekonomskih gibanj ugotovila, da interventni ukrepi pomembno blažijo posledice epidemije na trgu dela. Toda rešenih delovnih mest je bistveno manj. "Modelske ocene kažejo, da so vladni ukrepi, zlasti ukrepa subvencioniranja začasnega čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa, za zdaj uspeli ohraniti približno 16 tisoč delovnih mest, ki bi bila ob njihovi odsotnosti v tem in naslednjem letu izgubljena," so zapisali v poročilu.