"Mega zakon" za debirokratizacijo države, ki ga je v tišini pripravljal kabinet predsednika vlade Janeza Janše in s katerim bo z enim zamahom posegel v 16 drugih zakonov, se bo predvidoma jutri znašel na mizi vlade.
Zakon, ki je prvi rezultat dela strateškega sveta za debirokratizacijo (vodi ga Ivan Simič), na več mestih posega v človekove pravice in ustavo, so prepričani skrbniki zakonitosti vladnih predpisov iz njene službe za zakonodajo. Po naših informacijah so predlogu "mega zakona" nasprotovale tudi pravne službe ministrstev in se upirali temu, da bi ga sami predlagali. To je zato storil kar Janšev kabinet. S tem je kršil predpise, ki določajo, kako se pripravlja in sprejema zakone. Te namreč lahko predlagajo le predsednik ali generalni sekretar vlade, ministri in direktorji vladnih služb.
Predlog je uradno spisala državna sekretarka v Janševem kabinetu Katja Triller Vrtovec, ki je bila pred tem kratek čas vodja vladne zakonodajne službe, a se je morala aprila lani umakniti aktualnemu vršilcu dolžnosti direktorja Mihi Pogačniku. Triller-Vrtovčeva je besedilo usklajevala le na ravni kabinetov ministrov, s čimer so med drugim kršili poslovnik vlade in zaobšli strokovnjake na ministrstvih, ki bi lahko imeli pripombe nanj.
Predlog je morala po neuradni poti pridobiti tudi služba vlade za zakonodajo, ki mu nasprotuje. Iz njenega mnenja, ki smo ga pridobili v uredništvu, je mogoče razbrati, da gre za ustavno sporen, za državo škodljiv in finančno obremenjujoč predlog zakona, ki nima prav nobene zveze z debirokratizacijo. Po eni strani namreč posega v vsebine, ki spadajo v področne zakone, za katere skrbijo pristojna ministrstva. Po drugi strani pa na neustrezen način razveljavlja predpise, ki se v slovenskem pravnem redu tako ali tako ne uporabljajo več.
Eden glavnih argumentov za pripravo tega zakona je, da je veliko število predpisov ključna birokratska ovira, ki greni življenje podjetij in državljanov. Toda samo tretja Janševa vlada je v letu od prevzema oblasti sprejela že več kot 80 zakonov in 750 podzakonskih predpisov. Ti so polni administrativnih ovir ter kršitev ustave in človekovih pravic, zaradi katerih jih obravnava ustavno sodišče. Pod pretvezo zmanjševanja predpisov gre torej za upravičevanje obstoja Simičevega strateškega sveta. Vladne napovedi o velikem zmanjšanju administrativnih ovir na davčnem, gospodarskem in okoljskem področju se do zdaj niso uresničile.
Preberite še:
Razkrivamo mega zakon: hočejo vašo GSM številko in e-naslov
Vsi sporni predlogi
Kot smo razkrili, želi Janševa vlada s predlogom zakona o debirokratizaciji na hitro uvesti nekatere spremembe, za katere so vlade v preteklosti iskale politično in strokovno soglasje. Z enim zakonom bi tako:
- uvedla elektronsko vročanje pošiljk v upravnih in pravdnih postopkih za državljane. Register stalnega prebivalstva bi se tako moral dopolniti s podatki vsakega državljana z njegovo telefonsko številko in elektronskim naslovom. Vladna zakonodajna služba opozarja, da je to diskriminatorno do tistih, ki nimajo telefona ali dostopa do interneta. Elektronsko vročanje bi moralo veljati na prostovoljni osnovi.
- uvedla tako imenovano socialno kapico na najvišje prejemke, s čimer bi šla na roko ljudem z najvišjimi plačami. Po novem bi se prispevki za socialno varnost obračunavali le do bruto plače 6.000 evrov. Po navedbah vladne zakonodajne službe bi to imelo znatne neposredne finančne posledice za tri javne blagajne, ki so zgolj približno ocenjene in s tem v nasprotju z zakonom o javnim financah. Predlagana določba zahteva predhodno poglobljeno analizo in ne sodi v predlog zakona za debirokratizacijo, temveč v sistemski zakon.
- pospešila izdajanje plačilnih nalogov za prekrške. Policisti lahko izdali plačilni nalog brez izjave kršitelja in brez opisa prekrška. To bi tudi po mnenju vladne zakonodajne službe zmanjšalo pravno varstvo kršiteljev. Domnevni storilec bi lahko svojo pravico do primerne obrambe začel uresničevati šele na sodišču, kjer bi se na podlagi naknadnih izjav šele začelo ugotavljati dejansko stanje.
- mladim zdravnikom omogočila, da bodo lahko hitreje postali odgovorni nosilci zdravstvene dejavnosti pri zdravstvenih izvajalcih. Vladna zakonodajna služba opozarja, da obrazložitev člena ne sovpada z besedilom člena, poleg tega so določene rešitve že uredili s petim paketom protikoronskih ukrepov.
- povečala pooblastila državnih sekretarjev. Do zdaj so lahko odločbe v upravnih postopkih izdajali le ministri, po novem pa bi jih tudi državni sekretarji.
- plačilne kartice štela za negotovinsko plačilo. S tem bi se ukinila obveznost izdaje računov, če stranka račun plača s kreditno kartico.
- uvedla nov način obveščanja javnih uslužbencev o njihovih obveznostih in letnem dopustu. Po novem bi jih lahko javni organ o tem obveščal kar po elektronski pošti. To po mnenju vladne zakonodajne službe še povečuje birokratizacijo, saj bi morali predstojniki v primeru pritožbe zaposlenih izdati novo, obrazloženo obvestilo, ki je po vsebini upravni akt. Poleg tega ni jasno, kdaj javni uslužbenec odpre elektronsko pošto in s tem začne teči 15-dnevni rok za ugovor. Zato predlagajo, da se predlog opusti.
- ukinila žig v javni upravi. Za veljavnost odločbe bi po novem zadostoval fizični ali varni elektronski podpis uradne osebe.
Preberite še:
Vladno službo za zakonodajo bo vodil nasprotnik arbitraže
Ustavno sporen obvod uradnega lista
Ena ključnih in po oceni vladne zakonodajne službe spornih novosti je uvedba uradnega registra, s katerim bi vlada zmanjšala dosedanjo vlogo uradnega lista. Do zdaj je v Sloveniji veljalo, da so zakoni začeli veljati po objavi v uradnem listu. Po novem se bodo zakoni in vsi pripadajoči predpisi vpisovali tudi v uradni register.
V čem bi bila razlika? Uradni list bo namenjen le prvi seznanitvi s spremembami v pravnem redu po kronološkem zaporedju. Uradni register pa naj bi bil, kot zatrjujejo pripravljavci zakona, namenjen "trajnemu dostopu do veljavnega pravnega reda", iz katerega bi bilo lažje razvidno, kateri predpisi trenutno veljajo. Vodenje uradnega registra bo prevzela gospodarska javna služba, način njenega izvajanja in kriterije za izbiro izvajalca pa bo vlada določila z uredbo. Že zdaj je nekaj podobnega uradnemu registru mogoče opaziti na spletnih straneh družbe Tax-Fin-Lex, ki jo vodi Zlata Tavčar. V Tax-Fin-Lex vodijo tudi izbor za najuglednejšega davčnega svetovalca, na katerem že več let zapored zmaguje Ivan Simič.
Po mnenju vladne zakonodajne službe uradni register, za katerega bo država namenila kar 780.000 evrov, ne bo ne zmanjšal predpisov ne razbremenil življenj državljanov. Vsi sistemi, ki ljudem omogočajo enostaven in brezplačen dostop do zakonodaje, so namreč že vzpostavljeni. Med njimi sta uradni list, katerega obvod bi pomenil neposredno kršitev ustavne ureditve, in Pravno-informacijski Republike Slovenije (PISRS), ki javnosti omogoča pregled slovenske in evropske zakonodaje ter sodne prakse.
"V službi menimo, da se ideja o uveljavitvi tega predloga zakona (...) ne sklada s željo po debirokratizaciji, še manj pa z uresničevanjem cilja manjšega števila sprejetih predpisov," so opozorili, in dodali da bi "na zmanjšanje števila in obsežnosti predpisov, bolj kot samo razveljavljanje predpisov vplivalo smotrno sprotno odločanje, katera so tista družbena razmerja, ki nujno terjajo urejanje na ravni predpisov, oziroma katere so tiste vsebine, ki jih je tudi v duhu debirokratizacije učinkoviteje in smotrneje urejati na druge načine". "V službi menimo, da bi se bilo treba navedenega držati tudi v primeru predmetnega predloga zakona," so zaključili.
